Ideja za izlet: neučakane na vrh pripelje vzpenjača (FOTO)
Eden najlepših gradov je prav gotovo Hoch Osterwitz. Le dvajset kilometrov severno od Celovca se sredi doline pne kamniti zob. Pogledu je komaj verjeti. Kot orlovsko gnezdo je na vrhu mogočna zgradba. Do nje vodita dve poti. Prva je tlakovana okoli gore. Zavarovana je s 14 trdnjavicami, ki so napravljene tako spretno, da sovražnika že na začetku odvrnejo od misli na osvojitev mogočne trdnjave. Druga je tako imenovana potka norcev, ki vodi iz ravnine naravnost v grad prek prepadnih sten.
Zgodba gradu Ostrovica sega v drugo tisočletje pred našim štetjem. Na koničasti vzpetini je stalo staro keltsko svetišče božanstva Belin. Poseljena je bila tudi v rimski dobi, o tem pričajo številni arheološki ostanki, danes shranjeni v grajskem muzeju. Konec 1. tisočletja so začeli graditi današnji objekt.
Obiskale so ga številne osebnosti, tudi Sisi, žena cesarja Franca Jožefa.
Turistično središče
V stoletjih se je v njem zamenjalo več plemiških rodbin, največji pečat pa mu je vtisnil Georg Khevenhueller v 16. stoletju, ki mu je tudi dal današnjo podobo. Doživljal je vzpone in padce. Vedno pa se je našel kdo, ki je izvrševal voljo začetnika rodbine. Vpisana je na marmorni plošči v severnem kotu velikega dvorišča. Pravi pa približno takole: »Georg Khevenhueller je ukazal, da družina nikoli ne sme ostati brez tega gradu in da na nikakršen način ne sme dovoliti zmanjšanja vrednosti posesti. Želi, da ti, ki jih opominja in prosi, krščansko vero zvesto in pridno izpolnjujejo, si prizadevajo za krepost, ohranjajo zmernost in enotnost med seboj, svoje navade dobro uredijo in tako ostanejo srečni.«
Njegovo voljo njegovi potomci še danes izpolnjujejo, čeprav morda nekoliko drugače, kot si je ustanovitelj rodbine zamislil. V 20. stoletju je grad postal turistično središče in eden od simbolov Avstrije. Za to pa je bilo treba plačati določeno ceno. V vzhodno steno so vzidali vzpenjačo, ki najbolj neučakane pripelje na vrh, a po drugi strani iznakazi podobo zgradbe. V gradu sta danes muzej in restavracija. Zbirka obsega izkopanine minulih tisočletij.
Grad je imel neverjetno srečo in v tisočletju svojega obstoja nikoli ni bil izropan ali požgan. Zaradi tega ima v zbirki za pravo orožarno srednjeveškega orožja: stotine oklepov, helebard in mušket polnijo muzejske prostore, pa tudi številne uniforme in predmeti za osebno rabo, stari dokumenti in tiskane knjige. Kot izjemno znamenitost so ga obiskale mnoge znane osebnosti, tudi Elizabeta, Sisi, žena cesarja Franca Jožefa. Njeno obleko še danes hranijo v muzeju na posebnem mestu. Pa številni predsedniki držav in vlad. Njihove fotografije si lahko ogledamo na stenah.
Vsako leto avgusta na ravnini pod gradom organizirajo viteške igre, ki pritegnejo na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Prikažejo način srednjeveškega življenja in dela, za posladek pa še dvoboje konjenikov s kopji in obvezne dvoboje z meči in kiji.
Grad je imel neverjetno srečo in v tisočletju svojega obstoja nikoli ni bil izropan ali požgan.
