Ideja za izlet: obrambni zid je varoval pred barbari

V četrtem stoletju je bilo rimskega miru, Pax Romana, dokončno konec. Rimski imperij so oslabile bolezni, notranje zdrahe in predvsem dejstvo, da so se začele zaradi pritiska Hunov v srednji Aziji proti zahodu valiti množice predvsem germanskih ljudstev.

Rimska vzhodna meja je bila vedno bolj ogrožena, prav tako srce imperija v današnji Italiji. Od nekdaj je pot v Italijo vodila prek slovenskega ozemlja in naenkrat je tudi življenje v Noriku na območju Slovenije postalo nevarno. Glavna prometnica je tekla iz Panonske ravnine prek Poetovie, Celeje, Emone in Hrušice v Ajdovščino (Castra) ter naprej v Beneško ravnino.

Ostanki stolpa v zidu

Konec 5. stoletja je bilo vsega konec.

Da bi vpade barbarov preprečili ali jih vsaj pošteno otežili in upočasnili, so rimske oblasti hlastno med Julijskimi Alpami in Kvarnerskim zalivom zgradile Claustra Alpium Iuliarum. Utrjeno obrambno črto, največjo rimsko gradnjo na območju Slovenije. Ni šlo za enoten zid prek celotne dolžine kakih 150 kilometrov, ampak za serijo utrdb in zidov na najlažje prehodnih točkah.

Eden takšnih zapornih obrambnih zidov je na robu Logaške planote pri Zaplani. Današnja stara magistralna cesta sledi rimski cesti izpred dveh tisočletij. Ta se je z Vrhnike (Nauportus), kjer je bilo rečno pristanišče na Ljubljanici, povzpela po strmih klancih na Logaško planoto. Na robu planote je prek ceste v pobočje vrhov na obeh straneh tekel zaporni zid.

Na večni straži

Ideja je bila jasna: s trdnjavskim zidom preprečiti prehod barbarov na lahkih prehodih, morebitne poskuse prehodov po koncih obeh strani zapornih zidov po težkem terenu pa preprečiti z mobilnimi četami. Z različno vojno srečo je zaporno zidovje odbijalo skozi dve stoletji, konec 5. stoletja je bilo vsega konec. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo, barbari so preplavili Evropo.

Danes je zaporni zid zgledno predstavljen. Začne se tik ob cesti in nas po urejeni poti, opremljeni z informativnimi tablami, popelje ob nekdanji zapori. Ohranjeni so temelji trdnjavskih stolpov in zidovja. Na neki točki zaporni zid prečka območje, kjer prečno prek njega teče električni daljnovod. Ostanki zapore so lepo vidni v dvignjeni črti krajine.

Pohod ob trdnjavskem zidovju je sprehod skozi čas. Vrne nas v obdobje, ko so barbari ogrožali Rimsko cesarstvo in je vojska poskusila vse, da bi preprečila pohode tujcev v srce cesarstva.

Črta v krajini kaže, kod je tekel zid.