Ideja za izlet: Plitviška jezera v malem (FOTO)

V Slunj si šel. Zakaj, za vraga, bi šel človek v Slunj?« je bil odziv kolega, ko je izvedel, kje sem preživel nedavni konec tedna. A ko je beseda takoj zatem nanesla na Rastoke, je začudenje odpadlo. Rastoke so res majhen kraj, tam živi le še nekaj duš, a zaradi lepot, ki jih je ustvarila narava, še kako vreden obiska. Ne pravijo jim zaman Plitviška jezera v malem. No, tudi Plitviška jezera za siromake je bilo slišati.

Slunj je bil v obdobju nekdanje skupne domovine prometna žila proti hrvaški obali, predvsem Dalmaciji. Danes ob glavni cesti od Karlovca proti Slunju le še nekaj propadlih obcestnih gostiln in restavracij daje vedeti, da je bil promet tam nekoč precej živahnejši. Zlasti domovinska vojna je kraju zadala hud udarec, odseljevanje domačinov pa je še danes izrazito. A se k sreči zaradi naravnih lepot, ki jih je izoblikovala mala reka Slunjčica, zdaj vse bolj tudi tu obnavlja turizem, kar daje upanje, da to ne bo postalo območje duhov.

Voda teče med hišami in pod njimi.

Mletje žit

Le dobrih šest kilometrov od izvira do izliva v precej večjo reko Korano prepotuje Slunjčica, vmes pa je izoblikovala številne kaskade in slapove. Moč vode so nekoč domačini znali še kako dobro izkoristiti, zlasti za mletje žit, tudi danes je mogoče kupiti raznovrstne tipe moke, žito pa meljejo tako, kakor so ga nekoč njihovi predniki. Življenja in izkušnje ob vodi in z vodo so vidni še danes, o tem pričajo zlasti vodotoki, ki se pretakajo dobesedno pod hišami, po večini zato, ker so se v preteklosti tam vrtela mlinska kolesa.

Pogled na idilično, skorajda pravljično vasico in na živahno reko je res edinstven. Šumenje in bučanje vode je prav sproščujoče. Čeprav se zdi, da bi bilo spanje tik nad vodo kar precejšen izziv, so nastanitve, ki to ponujajo kot dodano vrednost. Sicer pa, mimogrede, zunaj turistične sezone se nočitev v Rastokah ali Slunju dobi po res ugodni ceni. Četudi iz sobe nimate pogleda naravnost na slapove, je okoliš res prijeten za sprehod in prav nič ne zgrešite, če imate prenočišče oddaljeno nekaj sto metrov od naravnih lepot.

Struga si je na kratki poti svojevrstno utrla pot.

Pod glavno cesto in ob reki Korani so uredili prijetno pešpot, vstopnina je tri evre na osebo. Čeprav se zdi, da je sistem plačila enostaven, prek QR-kode se povežete na spletni naslov in po vnosu podatkov plačate s kreditno kartico, sodobna tehnologija včasih odpove. No, naslednji dan je k sreči delovala.