Ideja za izlet: po razglede na zahodni rob gore (FOTO)
Visoko nad Begunjami se dviga mogočen greben Begunjščice. Na svojem najvišjem vrhu doseže 2060 metrov višine. Na njenih pobočjih sta približno na isti višini postavljeni dve koči: na vzhodni stani Koča na Prevali, na skrajnem zahodu pa Roblekov dom. Danes se odpravimo na slednjega.
Običajno izhodišče je tisto, ki nas iz Begunj popelje v dolino Drage. Ko se zapeljemo mimo gostišča, poiščemo parkirišče in nadaljujemo peš. Spočetka makadamska pot vodi po senčni dolini, potem pa se povzpnemo in že na Poljški planini in planini Planinica smo bogato obsijani s soncem.
Planinski dom ne bi mogel biti postavljen na lepšem kraju.
Na tem mestu smo šele na polovici. Na drugi strani obeh planin spet stopimo v gozd. Ves čas sledimo kolovozu in po skoraj treh urah vzpona se pred nami prikaže Roblekov dom na višini 1657 metrov. Pot je resda enostavna, a se pošteno vleče. Na Begunjščici so bili nekdaj rudniki manganove rude, ti ne obstajajo že več kot stoletje, za njimi pa je ostalo nekaj vhodnih rovov in postaj tovornih žičnic.
Zanimiva zgodba
Pri Roblekovem domu stopimo na širno poseko in z dvorišča se odpre prelep razgled predvsem na Ljubljansko kotlino globoko spodaj in Julijce na drugi strani, pa po Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Planinski dom skorajda ne bi mogel biti postavljen na lepšem kraju.
Zgodba objekta je zanimiva. Imenuje se po planincu, podjetniku in domoljubu Hugu Robleku, ki se je rodil leta 1871 v Radovljici tamkajšnjemu lekarnarju Aleksandru in njegovi ženi Jožefi. Farmacija mu je bila položena v zibko. Leta 1892 je magistriral na Dunaju, potem pa je delal v očetovi lekarni v Radovljici. Posel se je širil in službene poti so ga ponesle po podružnicah podjetja v Vipavi, Mariboru, Švici in celo Egiptu. Ves čas je bil aktiven planinec in eden izmed ustanoviteljev Slovenskega planinskega društva. Sad njegovih prizadevanj so bile gradnje številnih planinskih domov po naših gorah. Kot zaveden domoljub je sodeloval pri bojih za severno mejo, vojne je bilo konec in nadaljeval je lekarniško poslovanje. Julija 1920 se je z ženo Pavlo vračal iz Neumarkta na Južnem Tirolskem, kjer je prodal lekarno.
Roblek je premoženje zapustil planinskemu društvu, to je na Begunjščici zgradilo prelep dom.
Na poti se je ustavil v Trstu, kjer sta prespala v hotelu Balkan, ki je bil del slovenskega Narodnega doma. Naslednje jutro, 13. julija, so v mestu izbruhnili neredi in fašistična drhal je Narodni dom požgala. Roblekova sta imela sobo v tretjem nadstropju. Ko sta ugotovila, da je izbruhnil požar, je bilo prepozno za umik po stopnicah. Ostala sta ujeta v sobi in ni jima preostalo drugega, kot da skočita na reševalno ponjavo gasilcev na ulici. Roblek je skočil in se ubil, saj je ponjavo zgrešil, žena pa se je hudo poškodovala.
V oporoki je Roblek svoje premoženje zapustil planinskemu društvu, to pa je desetletje pozneje na Begunjščici zgradilo prelep planinski dom. Še danes nosi njegovo ime.
