Ideja za izlet: razgledni vrh nad Begunjami (FOTO)
Nad Begunjami se na vzpetini Sveti Peter in grebenih Rebro in Gosjak iztekajo zadnji podaljški Kamniško-Savinjskih Alp. S teh vrhov se odpre lep razgled na Bled in Julijske Alpe na drugi strani in so priljubljen cilj številnih izletnikov. Nanje vodi več poti, v zimskih dnevih je najlepša tista iz Begunj po sončnih pobočjih.
Ko se sprehodimo pod dvorcem Katzenstein v centru Begunj in za sabo pustimo zadnje hiše, se povzpnemo strmo v klanec. Vodi nas markirana pot in po slabi uri se dvignemo iz gozda na širne travnike. Sredi njih stojita srednjeveška cerkvica svetega Petra in pod njo manjša kmetija. Cerkvica je bila nekdaj del obrambnega protiturškega sistema, ki je s kurjenjem kresov skrbel za obveščanje prebivalcev v dolini na prihajajočo nevarnost. Ključ cerkvice se dobi na kmetiji, notranjost je res vredna ogleda: cela severna stena in prezbiterij sta poslikana s freskami Jerneja iz Loke iz začetka 16. stoletja.
Severna cerkvena stena in prezbiterij sta poslikana s freskami Jerneja iz Loke.
Kot naročeno za jadralne padalce in letalce
Za cerkvico prečkamo obsežen travnik. Pogled nazaj nam ponudi značilno podobo. Najdemo jo tako rekoč v vsaki knjigi, ki je posvečena lepotam Slovenije. Le nekaj minut proč stoji Sankaški dom. Na njegovem dvorišču se je včasih začela sankaška proga, speljana po kolovozu in makadamski cesti, po kateri se je dalo prisankati prav v Begunje. V zadnjih desetletjih so zime, kot pač so, snega je bolj za vzorec, s sankanjem ne gre, ime planinskega doma pa je ostalo. Z dvorišča se odpre lep razgled daleč naokoli.
Za planinskim domom se pot spet vzpne. Smo šele na polovici. Markacije nas vodijo proti planini Planinica in naprej proti Begunjščici. Sledimo ji kake pol ure, potem pa se nemarkirana, a lepo izhojena pot usmeri levo. Še nekaj minut in po dveh urah smo na 1122 metrov visokem Smokuškem vrhu. Prepadni vrh se proti zahodu strmo spušča proti vasi globoko spodaj. Pričakajo nas zabojček z vpisno knjižico in nekaj klopi, na katerih se da posedeti, uživati v razgledu ter se pogreti na soncu.
Obiskovalcev je običajno več tistih, ki so prišli peš. Pridejo pa tudi obiskovalci s krili. Pobočja grebena Rebro so obrnjena proti jugozahodu, ob njih se dvigajo zračne mase. Kot naročeno za jadralne padalce in letalce, ki se tam spreletavajo tako rekoč vse leto.
Po dveh urah smo na 1122 metrov visokem Smokuškem vrhu.