Iz Hotavelj na Slajko in Ermanovec (FOTO)
V zatrepu doline reke Sore smo že v osrčju Škofjeloškega hribovja. Nad dolino se dviga kopica zanimivih vrhov. Tokrat se zapeljemo v Hotavlje, naselje, ki slovi po kamnoseštvu. Markirana pot se začne ob vaški cerkvici in nas potem vodi strmo v klanec. Dobro uro gre tako, potem pa se strmina položi. Označena pot nas popelje mimo samotnih kmetij vse tja do planinskega doma Slajka. Od tu je do vrha Slajke, ki ima 790 metrov višine, le še nekaj minut. Nad travniki nas na vrhu pozdravi precej velik kovinski stolp.
Slajka je lahko naš končni cilj, lahko pa nadaljujemo naprej po grebenu proti zahodu. Ves čas po malem navzgor. Vmes srečamo še nekaj grdavžev. To so betonski bunkerji, del Rupnikove linije, ki se je nekdaj razprostirala vse od Rateč pa do Kvarnerskega zaliva. Namenjena je bila obrambi Kraljevine Jugoslavije pred morebitnim italijanskim napadom. Ta je v času 2. svetovne vojne tudi prišel, a veriga betonskih utrdb nikdar ni odigrala svoje predvidene vloge.
Vrh Ermanovca je v celoti prekrit z gozdom.
Markirana pot nas po skoraj treh urah hoda iz Hotavelj pripelje na vrh 1025 metrov visokega Ermanovca. Vrh je v celoti prekrit z gozdom. Na njem nas pričakajo vpisna knjiga, klopca in nekaj usmerjevalnih tabel. Krožna pot nas popelje naprej proti planinskemu domu Ermanovec.
Spustimo se po širnem travniku, s katerega se odpre lep razgled po hribovju, in spet stopimo na cesto. Mimo kapelice, ki jo krasi velik zvon, po nekaj minutah hoje pridemo do planinskega doma. Na Ermanovec sicer vodi kopica poti, ta iz Hotavelj pa je najbolj priljubljena.
Slajka je visoka 790 metrov.
V planinskem domu imajo vse, kar se od njega pričakuje: dobro pijačo in jedačo pa kup igral in prostor za izvajanje športnih aktivnosti. Ali pa le za posedanje po eni izmed številnih klopc. Po treh urah vzpona nam ostane le še vrnitev na izhodišče. Sprehodimo se po širnih gozdovih mimo samotnih kmetij in zaselkov in se imejmo preprosto lepo.
