Jesenski izleti: spoznajte Hudičev turn in slovenske Benetke
Koča pod Bogatinom
Koča stoji v prostrani kotlini s planino Na Kraju, ki ima osrednjo lego na prehodu s Spodnje Komne na Lepo Komno. Kočo je zgradila bohinjska podružnica SPD na temeljih nekdanje avstrijske vojaške bolnišnice, v kateri so zdravili vojake, ranjene v bojih na Krnu v prvi svetovni vojni. Odprli so jo 7. avgusta 1932.
Razgled: planota je kot v amfiteatru obkrožena z visokimi gorami, zato imamo lep pogled na okoliške vrhove. Na vzhodni strani opazimo na robu planote Dom na Komni; na jugu jo objemajo Spodnje Bohinjske gore, lepo vidimo vrhove Podrte gore, Tolminskega Kuka, Mahavščka (Velikega Bogatina) in Bogatina;
na zahodni strani je severno od Bogatina preval Vratca (Bogatinsko sedlo), pred njim dolina Gracija, nad njo pa Srednji vrh iz masiva Lanževica; pogled na severno stran zakriva bližnji rob nad planino Na Kraju, po katerem gre pot v Dolino Triglavskih jezer.
Kažipot: Pot po lokalni cesti iz Ukanca do koče vzame dve uri in tri četrt. V enajstih sobah je 42 postelj. Voda: kapnica.
Po Dolenjski
Zagotovo smo lahko veseli, da živimo v tako raznovrstni, a obenem majhni Sloveniji. Prav to omogoča raziskovanja, ki se kljub kratkim razdaljam pravzaprav nikdar ne nehajo. Med lepše cilje za družinski izlet vsekakor spada Dolenjska.
Mnogi jo morda poznajo samo zaradi znamenitega Otočca, ampak ena od treh pokrajin zgodovinske dežele Kranjske ponuja precej več.
Podajmo se na pot z avtom in se sproti odločajmo, kaj bi si radi ogledali, katero gostilno obiskali in kje prenočili. Nina, aktivna ljubiteljica potovanj in dogodivščin, na svojem imenitnem blogu Nina potuje med drugim priporoča poučne oglede:
Ste vedeli, da je Kostanjevica na Krki najmanjše mesto pri nas in hkrati najstarejše na Dolenjskem? Ker jo obliva reka Krka, jo imenujejo kar dolenjske Benetke.
No, podobnosti z italijanskimi Benetkami ne gre pričakovati, a to nikakor ni razlog, da se po otočku ne bi vsaj sprehodili. Poleg reke Krke, Kostanjeviške jame, cistercijanskega samostana s formo vivo, Krakovskega gozda in Gorjancev tukaj najdemo tudi najdebelejšo vrbo v Sloveniji.
Ob reki Krki blizu Dolenjskih Toplic je kraj Soteska. Verjetno je najbolj znan zaradi nekoč mogočnega dvorca, ki ga je Valvasor razglasil kar za enega najlepših v habsburški monarhiji. Le delček je ohranjenega in vidnega tudi danes. A to, kar se je ohranilo, zares prevzame – grajski vrtni paviljon oziroma Hudičev turn.
Samostan Pleterje, ki ga je leta 1403 ustanovil celjski grof Herman II., je edini še delujoči samostan kartuzijanskega reda v Sloveniji – nekoč so bili na slovenskih tleh štirje.
V njegovi neposredni bližini je muzej na prostem, kjer se lahko seznanimo z značilnimi kmečkimi hišami tega območja in je zelo zanimiv tudi za otroke. Že to, da se v njem prosto sprehajajo kmečke živali, je zanje enkratno doživetje.
Če drugega ne, smo se na Otočcu verjetno kdaj ustavili prav zaradi gradu in sprehoda v okolici, saj je tamkajšnja kulisa res čudovita. Bivanje v hotelu Šport, denimo, pa vključuje brezplačno izposojo koles in tako lahko okolico tudi prekolesarimo.
Zgodnja jesen je kot ustvarjena za to.
Onin namig: Restavracija hotela Grad Otočec ne slovi po velikosti, temveč predvsem po obsegu domišljije, ki jo premorejo njeni kuharji. Zanje je značilno tankočutno prepletanje novega in starega – križanje starih receptur in novih sestavin ali pa starih sestavin in novih načinov priprave, vse z enim namenom – presenetiti, razvajati, osrečiti, navdušiti goste.
Radosti Prekmurja
V vasi Tešanovci ob vznožju Goričkega je odlično izhodišče za odkrivanje bogastva Prekmurja. Mladi in predani člani družine posestva Passero – na robu goričkega gričevja ga sestavljajo tipična prekmurska domačija, polja in vinogradi – stavijo na tradicijo, kakovostno lokalno hrano in iskreno domačnost.
Goste in naključne obiskovalce razvajajo z raznovrstno kulinarično ponudbo. Pokusiti velja njihove »radosti Prekmurja«, tradicionalne mesnine, kot so prekmurska šunka, meso iz čebra, paštete in klobase, pa namaze posebnih okusov, bučno olje, domači kruh in sokove, ki se ponujajo s polic trgovinice na domačiji.
Na robu posestva se dviguje vinograd z vinotočem, kjer ob vikendih in po dogovoru obiskovalce pričaka bogato obložena miza. Čisto posebna zgodba pa je sladkanje, seveda po prekmursko, z gibanico, posolanko ali pralineji iz njihove edinstvene podeželske čokoladnice.
Tradicionalni okusi so bogat vir čokoladnih pripovedi: med skrbno pridelane domače sestavine in kakovostno čokolado so vmešali žlico igrivosti in ščepec domišljije ter pripravili prav posebno podeželsko kolekcijo: čokoladni pralineji z okusi gibanice, grozdne jagode jurke, bezga, bučnega olja in traminca zapeljejo brbončice v prave čokoladne sanje. Mmmm.
Info: Tešanovci 24, Moravske Toplice. Nadmorska višina: 186 m, velikost kmetije: 16 hektarov.
Več na www.passero.si.
