Kam na počitnice? Prepustite se toku slovenskih rek

Kristalni izviri, prelepa narava in pestra raznolikost regij sooblikujejo prenekatero dopustniško točko ob slovenskih rekah, ki goste vabijo tako k osvežitvi, umiritvi kot adrenalinskim doživetjem.

Soča

Ve se, katera je na prvem mestu in največji biser – »bistra hči planin«, ki jemlje dih s svojo smaragdno barvo, hkrati pa ob svojem toku ponuja najrazličnejše možnosti za preživljanje počitnic. V kampe na njenih bregovih se zgrinjajo zlasti ribiči z vseh koncev sveta, ki jih privabljata muharjenje in lov na soško postrv. Mnogi se odločijo za adrenalinsko vožnjo s kajaki in rafti, za soteskanje ali raziskovanje okoliških planin. Dolina Soča ima ob tem tudi bogato zgodovinsko zapuščino. Pot miru povezuje prizorišča soške fronte, zgodbe tega gorskega spopada med prvo svetovno vojno pa najbolj slikovito pripoveduje zlasti Kobariški muzej, pomemben spomenik je tudi trdnjava Kluže nad sotesko Koritnice.

Sava Dolinka

Ko privre na plan v Zelencih in se poda na pot proti Radovljici, kjer se združi s sestro Bohinjko, med seboj poveže številna priljubljene izletniške točke na Gorenjskem. Ob obisku Kranjske Gore je tako obvezno na seznamu tudi ogled jezerca v čudovitih zelenih odtenkih, ki je zavarovano kot naravni rezervat. Številne športne aktivnosti na največji slovenski reki so večinoma na voljo v okolici Bleda – ob vožnji z raftom se denimo lahko zapeljete prek mokrišča Berje, ki je izjemnega pomena zaradi biotske pestrosti. Kopalci se v Savi Dolinki najraje namakajo v kampu Šobec, privlačen prostor za piknike in preživljanje prostih uric je tudi sotočje s Savo Bohinjko. V Radovljici se nad Savo lahko sprehodite po znani Fuxovi brvi, ki je del naravoslovne poti na Pusti grad, od koder se ponuja osupljiv pogled na okoliška brda in Julijske Alpe.

Zelenci, Kranjska Gora FOTO: Shutterstock

Drava

Vse od Dravograda pa do Ormoža se po slovenskem ozemlju vije Drava, ki je močno povezana z razvojem in življenjem drugega največjega in hkrati najstarejšega slovenskega mesta. Bogata zgodovinska zapuščina, pestra favna in flora, dolgi kilometri sprehajalnih in kolesarskih poti vabijo k njej. Vsak lahko izbere zase – mestni vrvež Maribora, sproščanje od dobri glasbi na Lentu ali tišino in naravo ob Ptujskem jezeru, ki je dom več kot 230 vrstam ptic. Tja se zgrinjajo tudi navdušenci nad jadranjem, veslanjem in drugimi vodnimi športi, ki jih na tem območju omogoča Drava. Reka prav tako napaja vinorodni okoliš, zato tako v Mariboru kot na Ptuju ne gre izpustiti pokušine žlahtne kapljice in se seznaniti z zgodovino teh dravskih mest.

Mura

Umirjeni tok reke Mure je ravno pravšnji za počitniško sproščanje v naravi in raziskovanje Prekmurja. Značilni mrtvi rokavi soustvarjajo pestro biosferno območje, ki je uvrščeno tudi v Unescovo svetovno mrežo. Obiskovalci zlasti radi obiščejo Otok ljubezni, ki ga na eni strani zamejuje Mura, okrog njega pa poteka naravni rečni rokav, ki ustvarja otok. Posebno izkušnjo reke lahko dasta tudi vožnja z brodom in obisk ohranjenega mlina v Ižakovcih, kakršnih je bilo nekdaj tu veliko. A počasen utrip in mirnost reke naj vas ne zavedeta – Mura je za kopanje lahko nevarna. Njen tok je pravzaprav zelo hiter, a ker nima brzic, se to ne opazi.

Srce na Otoku ljubezni FOTO: PrimoŽ Hieng

Kolpa

Od obronkov kočevskih gozdov do Bele krajine se v zelenem zavetju bohoti Kolpa, poleti ena najbolj priljubljenih slovenskih rek. Morda tudi zato, ker velja za eno najčistejših in najtoplejših. Njena povprečna temperatura poleti se giblje okoli 20 stopinj Celzija, zato je prijetna osvežitev zagotovljena. Lahko se odločite za plavanje, čolnarjenje ali ribolov, ki v ta konec Slovenije privablja številne navdušence. Na bregovih Kolpe je obilo možnosti za kampiranje in sproščujoče dopustovanje, za kolesarjenje in pohodništvo. Odpravite se lahko po poteh kočevskih medvedov, raziskujete pa tudi kulturno dediščino Bele krajine ter spoznate tradicijo jurjevanja in se preizkusite v izdelovanju pisanic.

Vipava

Posebnost reke Vipave je, da ima deltast izvir, ki ga sestavlja sedem stalnih izvirov. Ti so zaščitni znak mesta Vipava, dva od njih – Podfarovž in Podskala – sta le korak od Grajskega trga, na skalnatem obrobju mesta. Na tem območju je sicer še nekaj zanimivih kraških izvirov: izpod roba strmih sten Trnovske planote nad Ajdovščino pridrvi Hubelj, občasno z izbruhom preseneti Lijak, nad katerim radi letijo jadralni padalci, osvežitev na tem delu Slovenije pa lahko najdete tudi v soteski Bela, ki navdušuje z visokimi stenami in tolmuni. Ob odkrivanju rajske doline, kot ji pravijo Vipavci, boste gotovo raziskali srednjeveško mestece Vipavski Križ, se povzpeli do Predmeje, vmes pa se ustavili v kakšni od vinskih leti ter se predali gostoljubju in uživanju v lokalnih dobrotah.

Kamniti Stari most na Goriški cesti, Vipava Foto: Jure Eržen/Delo

Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Počitniška malha.