JESENSKE POČITNICE

Kamnita pokrajina v soju jeseni

Potepanja po Krasu so ne glede na letni čas en sam užitek, zato vam tokrat predlagamo obisk treh kraških destinacij, od katerih je vsaka v svoji državi. Seveda priporočamo, da si za vsako vzamemo svoj dan.
Fotografija: Tomaj Foto: Blaž Kondža
Odpri galerijo
Tomaj Foto: Blaž Kondža

Kaj sploh je kras? Sama beseda izhaja iz starega ljudskega izraza za kamen in je prvotno pomenila kamnito pokrajino. Iz tega naziva se je razvilo lastno ime Kras za vse območje, ki se razteza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med Soško dolino in Brkini. Govorimo tudi o matičnem Krasu, ki pa še zdaleč ni edino območje na svetu, kjer so prisotni značilni kraški pojavi, je pa zagotovo najbolje raziskano. Kot zanimivost zapišimo, da najnovejše raziskave govorijo o tem, da je skoraj polovica slovenskega ozemlja kraška. Sicer pa, svoj kras imajo tudi sosedje Hrvatje, pa Avstralci, Američani in Kitajci prav tako, če naštejemo le nekatere. Tokrat vam predlagamo obisk malo manj obleganih kraških destinacij: slovenskega Tomaja z okolico, italijanskega Križa z okolico in hrvaških Matuljev.

Kosovelova domačija v Tomaju Foto: Blaž Kondža
Kosovelova domačija v Tomaju Foto: Blaž Kondža

Tomaj z okolico

Slovenska kraška pokrajina je poseben svet, kjer se narava in kultura prepletata v neponovljivem ravnovesju. Tomaj, idilična vasica, leži na vrhu enega izmed gričev in je znan po svoji bogati zgodovini, kulturni dediščini in naravnih lepotah. Kraški vinogradi, ki se raztezajo okoli vasi, so dom cenjenega slovenskega vina – terana. Tomaj je tudi dom Srečka Kosovela, enega najpomembnejših avantgardnih slovenskih pesnikov, ki je v svoji poeziji pogosto črpal navdih iz krutosti in lepote kraške pokrajine. Kosovelova domačija v Tomaju, ki jo je v slogu predmestnih vil naročil Kosovelov oče Anton, je zdaj muzej, kjer lahko obiskovalci začutijo duha časa v začetku prejšnjega stoletja. Tu je pesnik preživel le delček svoje mladosti in 27. maja 1926 tudi umrl, star le 22 let. Pokopan je na pokopališču v bližini hiše, kjer počivajo vsi Kosovelovi razen Srečkove sestre Karmele. Dodajmo, da se moramo za obisk pesnikove domačije napovedati, še najlažje po telefonu 031/602 433.

Kraška igra

Napoved bo potrebna tudi, če si boste želeli doživetij po meri, ki jih organizira Karra, katere gonilna sila sta Vojka Žgavec Clemenz in Jurij Clemenz, ki sta Tomaj pred mnogimi leti vzela za svoj dom. »Ker sodelujemo z več deset vrhunskimi kraškimi ustvarjalci, smo kraški ponudnik z zelo raznoliko izbiro doživetij, ki jih radi pričaramo na neobičajen način. Organiziramo lahko tudi nastanitev in kulinarična razvajanja. A najprej se pogovorimo z vami, da spoznamo vaše želje in pričakovanja,« pravita Vojka in Jurij, ki ustvarjata tudi kulinarično znamko Mmm Beatrice in z njo povezana kulinarična doživetja. Mmm Beatrice vključuje 29 vrst ekstra domačih marmelad, paradižnikovo »šalšo« in dve vrsti čatnija. »Kuhava jih iz najboljših, skoraj izključno lokalnih sestavin brez konzervansov, ojačevalcev barve ali okusa in želirnega sladkorja,« poudarita sogovornika. 

Čas za kosilo

Gostilna Tomaj je po našem skromnem mnenju odlična postojanka, če vas v tistih krajih zgrabi lakota. Všeč nam je njihov preprosto koncept menija, ki sledi tezi, da je manj več, in vključuje pretežno lokalno pridelane sestavine. Gostilna ima že dolgo družinsko tradicijo in danes jo vodita Žiga Pavlovčič, čigar predniki so postavili temelje te znane gostilne na tomajskem ovinku, in njegova lepša polovica Rebeka Valenčič. Žiga virtuozno vihti kuhalnico, Rebeka pa skrbi za dobro počutje gostov.

Kraške dobrote Gostilne Tomaj FOTO: Blaž Kondža
Kraške dobrote Gostilne Tomaj FOTO: Blaž Kondža

Pepin kraški vrt

Nekaj minut vožnje od Tomaja leži večji kraj Dutovlje, kjer velja obiskati Pepin kraški vrt in spominsko sobo pisatelja Borisa Pahorja, ki je urejena na Bunčetovi domačiji. V isti zgradbi sredi Dutovelj deluje tudi lokalni turistični informacijski center, ki bedi nad obema znamenitostma, njihovi sodelavci vam ju tudi razkažejo. Pred obiskom pa le pokličite na telefonsko številko 05/764 15 49 ali 05/7310 128 in povejte, da prihajate. Pepin vrt je na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show 2009 v Londonu prejel najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov, njegova nadgradnja, vrt Pepina zgodba, pa prav tako v Londonu na slovitem tekmovanju RHS Chelsea Flower Show 2012 v kategoriji rokodelskih vrtov pozlačeno medaljo. Snovalec Borut Benedejčič je segel v preteklost in oblikoval preprosto kamnito pastirsko zavetišče sredi kraške gmajne.

Pepin vrt v Dutovljah Foto: Blaž Kondža
Pepin vrt v Dutovljah Foto: Blaž Kondža

Lepota kamna

V bližnji okolici je tudi vas Pliskovica, ki je s turističnega vidika znana predvsem po hostlu, ki velja za prvega na Slovenskem. Je odlično izhodišče za potep po Pliskini poti, slikoviti pohodniški poti, ki vodi skozi vinograde, pašnike in kraško pokrajino, razkrivajoč naravne in kulturne znamenitosti tega območja. Sicer pa je vas znana tudi po bogati kamnoseški tradiciji, o kateri vam lahko največ pove kamnoseški mojster Jernej Bortolato, eden največjih ambasadorjev lepote kamna pri nas. Mojster vam z veseljem predstavi svojo obrt, obenem pa imate ob obisku pri njem priložnost naročiti ali kupiti katerega od izdelkov.

Kamnoseške mojstrovine Jerneja Bortolata iz Pliskovice FOTO: Blaž Kondža
Kamnoseške mojstrovine Jerneja Bortolata iz Pliskovice FOTO: Blaž Kondža

Kraški med

Kraška burja in bogata flora, polna sivke, rožmarina in drugih dišavnic, ustvarjata odlične razmere za čebelarjenje. Kraški med je cenjen zaradi svoje kakovosti in posebne arome, ki jo prispevajo specifične rastlinske vrste, ki rastejo v kamnitih kraških tleh. Mi smo v Pliskovici obiskali čebelarstvo Petelin, kjer nam je čebelarka Irma Petelin predstavila posebnosti kraškega medu in njegove pridelave. Sicer pa njihovo čebelarstvo organizira predstavitve medu z degustacijami tako za splošno kot strokovno javnost.

Kraški med odlikujejo prav posebne lastnosti (na fotografiji med Čebelarstva Petelin) FOTO: Blaž Kondža
Kraški med odlikujejo prav posebne lastnosti (na fotografiji med Čebelarstva Petelin) FOTO: Blaž Kondža

Italijanski Kras

Čez mejo, v Italiji, se kraška pokrajina nadaljuje in razkriva drugačno, a prav tako čarobno podobo. Križ (it. Santa Croce), slikovito kraško mestece, leži nad Tržaškim zalivom in ponuja neverjeten pogled na morje. Znano je po svoji tradicionalni arhitekturi, s kamnitimi hišami in ozkimi ulicami, ki so ohranile značaj kraške vasi, hkrati pa je priljubljena izhodiščna točka za ljubitelje pohodništva, saj od tod vodijo poti po kraškem hribovju, kjer lahko obiskovalci spoznavajo kraške znamenitosti.

Tradicionalni lov na tune

Dvorišče ribiškega muzeja v italijanskem Križu FOTO: Blaž Kondža
Dvorišče ribiškega muzeja v italijanskem Križu FOTO: Blaž Kondža

V Križu ne gre spregledati ribiškega muzeja (www.ribiski-muzej.it), ki je poklon bogati ribiški tradiciji kraja in širše obalne regije. Muzej, ki je odprt le ob sobotah in nedeljah dopoldan, prikazuje zgodovino ribolova na tem območju, zlasti pa ohranja spomin na poseben način lovljenja tunov, ki je potekal takole: izvidniki so s kraškega pobočja oprezali za jato tunov in s kričanjem ukazov usmerjali veslače v posebnem čolnu za lov na tune – toneri, da so pravilno obkolili in zaprli jato tunov s pomočjo velike mreže. 

Drugačna gostilna

V Križu deluje gostilna Bita, kjer se prepletata bogata tradicija kraške in sredozemske kuhinje. Gostilna že desetletja ponuja pristne jedi, pripravljene iz lokalnih sestavin, kot so sveže morske ribe in plodovi, pršut, tartufi in sezonska zelenjava. Obiskovalci uživajo v izjemnih kulinaričnih specialitetah, ki združujejo vplive slovenske, italijanske in furlanske kuhinje. Poseben poudarek dajejo svežini in kakovosti sestavin, kar se odraža v okusnih in preprosto pripravljenih jedeh, ki navdušijo še tako zahtevne goste. Ob ponedeljkih in torkih v Biti ne kuhajo, druge dni pa vas pričakujejo med 11. in 14. uro ter med 18. in 23. uro. Rezervacije so vsekakor dobrodošle.

Dva gradova

Grad Miramare Foto: Blaž Kondža
Grad Miramare Foto: Blaž Kondža

Med potepanjem po italijanskem Krasu velja obiskati tudi dva gradova, Miramar in Devinski grad (it. Castello di Duino). Veličastni grad Miramar, ki stoji tik ob morju, je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Tržaškega zaliva. Grad, zgrajen v 19. stoletju po naročilu nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, je pravi arhitekturni biser. Obdan je z bogato zasajenimi vrtovi, ki dajejo zavetje številnim eksotičnim rastlinskim vrstam. Miramar je danes muzej, kjer lahko obiskovalci odkrivajo bogato zgodovino in občudujejo veličastne razglede na Tržaški zaliv.

Devinski grad Foto: Blaž Kondža
Devinski grad Foto: Blaž Kondža

Na drugem koncu zaliva na robu pečine stoji Devinski grad, ki ponuja osupljiv razgled na morje. Grad ima dolgo in razgibano zgodovino, saj so ga skozi stoletja uporabljale različne plemiške rodbine. Zdaj je delno odprt za javnost in pritegne številne obiskovalce, ki si lahko ogledajo tako notranjost kot znamenito Rilkejevo pot, ki se vije po robu klifa in je poimenovana po avstrijskem pesniku Rainerju Marii Rilkeju, ki je tu našel navdih za svojo pesnitev..

Pogled z obzidja Devinskega gradu Foto: Blaž Kondža
Pogled z obzidja Devinskega gradu Foto: Blaž Kondža

Hrvaški Kras in Matulji

Ko se kraška pokrajina nadaljuje proti Hrvaški, pridemo v kraje, ki so prav tako bogati s kulturno in naravno dediščino. Matulji, mestece v zaledju Opatije, so vstopna vrata v hrvaški Kras. Območje je znano po svoji povezanosti z naravo, saj so Matulji tik ob vznožju Učke, kraškega gorovja, ki ponuja številne možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in uživanje na svežem zraku. Med drugim so razvili različna vodena tematska doživetja s kolesom, ki jih izvajajo v okolici mesta. Na njih lahko med drugim spoznavamo lokalno kulinariko, zgodovino in kulturo.

Učka je zavarovan naravni park in velja za izmed najpomembnejših kraških gorskih predelov na Hrvaškem. Matulji so tudi kulturno središče, kjer vsako leto priredijo tradicionalni pustni karneval, na katerem nastopajo zvončarji, nosilci starodavne hrvaške pustne tradicije, ki je celo vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Mir tukajšnjega podeželskega življenja in bližina Opatije, mondene obmorske destinacije, ustvarjata edinstveno kombinacijo kraške tradicije in sodobne turistične ponudbe, ki privablja obiskovalce vse leto.


Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Jesenske počitnice.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije