Koča na vrhu balvana
V zatrepu doline Kamniške Bistrice se nam zazdi, kot da bi bili obkoljeni z gorami. Vode rečice se iz doline izvijejo skozi slikovito sotesko Predaselj, kjer je ob strani prostor le še za cesto.
Žagana peč je dobila ime po razpoki, videti je, kot bi bila prežagana na dva dela.
Kamniško-Savinjske Alpe so bile v času ledenih dob še kako poledenele. Od vsepovsod so se v dolino spuščali ledeniki in pri tem rušili vse pred sabo in preoblikovali pokrajino. Danes od ledenikov ni ostalo kaj dosti. Edini še preostali na severni strani Skute nad Jezerskim je le še nekaj zaplat zaprašenega ledu.
Nekdaj pa je bilo drugače. Ledeniki so segali prav do dna dolin in pri tem s seboj nosili množico kamnitega drobirja. Ko jim je končno zmanjkalo moči, so kamniti material odložili v obliki ledeniških moren, nasipov, sami pa so se ob višjih temperaturah umaknili nazaj pod vrhove gora. Zaradi silovitih pritiskov gre za večinoma manjši kamniti drobir. Le izjemoma so se ohranile velike kamnite gmote, ki so po nekakem čudežu potovale po vrhu ledenika in več kilometrov dolgo pot preživele tako rekoč nepoškodovane.
Lepi kamen je zaradi ogromne teže razpadel na več velikih delov, največja povezuje manjši mostič.
Dva res velika balvana si lahko ogledamo nad Kočo v Kamniški Bistrici. Makadamska cesta, ki pelje proti spodnji postaji tovorne žičnice na Kokrško sedlo, ni več odprta za prosti promet, zato je treba iti peš. Glavni cesti sledimo do prvega razcepa, kjer se na desno odcepi kolovoz k še eni žičnici – tisti, ki je speljana na Kamniško sedlo.
Po nekaj minutah hoda se na levo odcepi še en kolovoz in nas po nekaj minutah pripelje do Lepega kamna. Gre za ogromen balvan, ki je očitno nepoškodovan pripotoval izpod ostenja Skute in, potem ko se je led pod njim stopil, nasedel na današnjem mestu. Zaradi ogromne teže je razpadel na več velikih delov. Največja dva povezuje manjši mostič, do katerega pridemo po strmi lestvi, in ta nas popelje do lovske koče, ki stoji na njegovem temenu.
Lepi kamen dandanes stoji sredi gostega gozda, tako ni pravega razgleda, lahko pa se sprehodimo okoli njega in občudujemo njegove izjemne dimenzije.
Prav tako zanimiv je balvan Žagana peč. Vrnemo se na glavno cesto, ki vodi proti Kokrškemu sedlu. Po nekaj minutah hoje cesta ostro zavije in vodi mimo orjaške kamnite gmote. Žagana peč je v dolino pripotovala na isti način kot Lepi kamen; na svoji poti je balvan premetavalo sem in tja, obstal je na bočni strani na nekoliko neravnem terenu. Prav ta je kriv, da plasti apnenca, iz katerih je, niso vzdržale neverjetne teže, ko je del obvisel v zraku. Po vsej dolžini je preklan, kot bi ga kdo prežagal, nastala je razpoka, po kateri je Žagana peč dobila ime, del balvana pa je zdrsnil še nekaj deset centimetrov nižje.
