Lovski dom na Javorču: Pridite k nam, pri nas je lepo (FOTO)
Zdi se, da ima vsako slovensko mesto svoj domači vrh, na katerega ob vseh prilikah leze staro in mlado. V zgornjem toku Poljanske doline je to prav gotovo Javorč. Nanj vodi več poti, iz Gorenje vasi, Dolenje Dobrne in tudi iz Žirov. Prav Žiri so največje naselje daleč v zatrepu te slikovite doline, ki jo je tako rad opisoval pisatelj Ivan Tavčar v svojih delih.
Žiri naj bodo tokrat naše izhodišče. Zapeljemo se v središče in nato zavijemo proti veliki trafopostaji, ki z elektriko oskrbuje celotno dolino. Markacij, ki bi označevale pot, ni, a se kljub vsemu pogumno odpravimo v klanec. Najprej gre ob trim stezi, kjer se srečujemo s številnimi telovadnimi napravami, nato pa vodi po gozdu zgodnje jeseni. Megle ostanejo nekje spodaj, posije sonce in se imamo prav lepo. Proti vrhu vodi več poti in kolovozov, a ni posebnih težav – samo v klanec in bo najbolj prav.
Po uri in pol vzpona stopimo na večji travnik in strmina končno popusti.
Imenuje se po generalu
Približno na sredini poti srečamo prvega grdavža, betonski bunker Rupnikove linije. Med vojnama je neposredno nad Žirmi potekala meja med Kraljevinama Italijo in Jugoslavijo. Imeli sta neporavnane račune. Vsaka je čakala ugodno priložnost, da se z ozemljem okoristi na račun druge. Tik pred 2. svetovno vojno je bil čas velike gospodarske krize, vendar se za vojsko očitno vedno najde denar. Italijani so na svoji strani meje zgradili utrdbe Alpskega zidu, Jugoslavija pa Rupnikovo linijo. Ta poteka vse od Rateč na severu do Trsata pri Reki.
Imenuje se po generalu, ki je bil odgovoren za njeno izvedbo in je le nekaj let kasneje v času vojne dobil precej zlovešč sloves. Na območju Žirov je najbolje ohranjena in po gozdovih si lahko ogledamo vrsto betonskih stvorov, od najmanjših prsobranov do skorajda manjših podzemnih mest.
Več poti vodi na Javorč, tokrat so naše izhodišče Žiri.
A pojdimo nazaj k pohodu: po uri in pol vzpona stopimo na večji travnik in strmina končno popusti. Še nekaj minut potrebujemo in dvignemo se do vrha Javorča, ki je visok 901 meter. Pričaka nas velik Lovski dom na Javorču. Prav vsi se kar topijo od prijaznosti; oskrbnica ima na meniju vrsto dobrot, ki praznim želodcem pridejo še kako prav. Posedimo torej na klopcah in uživamo v prelepem razgledu po Škofjeloškem hribovju.
Prav hitro spoznamo, kako resnično je geslo planinske koče: Pridite k nam, pri nas je lepo. In čisto zares je tako.
