Mesto zgodovine, kulture in kulinarike
Nas je pot v Sarajevo, ki leži v slikoviti dolini reke Miljacke in je obdano s prelepimi planinami, zanesla že zgodaj poleti, ko so bile temperature še znosne za raziskovanje mesta. Na vrhuncu poletja je namreč v mestu lahko zelo vroče, a v tem primeru se lahko s kabinsko žičnico iz središča podamo na goro Trebević, kjer je na dobrih 1600 metrih nadmorske višine gotovo bolj sveže kot v kotlini. Zdaj so temperature prijetnejše, zato bo obisk Sarajeva, odetega v jesenske barve, brez dvoma zanimivo doživetje.
Koristne turistične informacije o Sarajevu najdete na spletni strani www.visitsarajevo.ba.
Dobrih šest ur
Najbolj praktično bo, če se bomo v Sarajevo podali z avtomobilom, za kar bomo potrebovali približno šest ur, morda tudi več, če bo kolona vozil na mejnem prehodu med Hrvaško in Bosno in Hercegovino dolga. Priporočljivo je, da izberete namestitev, ki ima na voljo varno parkirišče, in mesto raziskujete z javnim prometom – tudi taksiji so za slovenski žep ugodni – in seveda peš. Koliko dni potrebujemo za ogled mesta? Za glavne znamenitosti si vzemimo vsaj dva dni, ne bo pa nam dolgčas, tudi če bomo tu preživeli ves teden ali več, saj tudi okolica ponuja priložnosti za zanimive aktivnosti v naravi. Ne nazadnje je mesto pred 40 leti gostilo zimske olimpijske igre, o čemer danes priča predvsem muzej, saj so bili mnogi olimpijski objekti med vojno v 90. letih močno poškodovani.
Burna zgodovina
»V Evropi ni bolj edinstvenega mesta, kot je Sarajevo,« je dejal znani književnik Orhan Pamuk in s to trditvijo se lahko samo strinjamo. Mesto, ki so ga ustanovili v 15. stoletju med osmansko vladavino, ima burno zgodovino. To je bilo mesto, kjer so se stoletja sobivali muslimani, katoliki, pravoslavci in judje, kar mu je prineslo vzdevek evropski Jeruzalem. Sarajevo je bilo tudi prizorišče atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda leta 1914, dogodka, ki je sprožil prvo svetovno vojno. Med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja pa je preživelo eno najdaljših obleganj v moderni zgodovini, kar je še bolj oblikovalo njegovo kulturno in zgodovinsko krajino. V nadaljevanju opisujemo nekaj glavnih znamenitosti, ki jih ne gre izpustiti med obiskom. A to je le delček doživetij, ki jih ponuja prestolnica BiH, in mnoge smo zaradi prostorske stiske težkega srca izpustili.
Baščaršija
Srce starega Sarajeva, kjer lahko začutite utrip preteklosti, je gotovo Baščaršija, kamor se turisti praviloma podajo najprej. Nič čudnega, saj na njenem območju najdemo glavne znamenitosti. Poleg znanega Sebilja, javnega vodnjaka v obliki kioska, ki simbolizira mesto, so tu še stara pravoslavna cerkev, Gazi Husrev-begova džamija, stari židovski hram ter številne trgovinice z obrtnimi in umetniškimi izdelki.
Tam najdemo tudi Morića han, ki velja za edini ohranjeni »karavan saraj«, kakor so nekoč imenovali starodavno različico motela, v katerem so v času osmanskega cesarstva prespali člani trgovskih karavan. Sprehod po Baščaršiji je kot potovanje skozi čas, kjer se prepletajo vonjave začimb, sveže pečenih lepinj oziroma sarajevskih somunov, kot jim pravijo domačini, in sveže kuhane bosanske kave.
Gazi Husrev-begova džamija
Ta mogočna džamija, zgrajena leta 1531, ni samo verski, temveč tudi kulturni simbol Sarajeva. Kompleks vključuje medreso (versko šolo), knjižnico in druge stavbe, ki pričajo o pomembnosti islamske tradicije v Sarajevu. V bližini sta tudi Sahat-kula, kar bi v prevodu pomenilo stolp z uro, njegova ura pa kot edina na svetu kaže lunin čas, in Gazi Husrev-begov bezistan, starodavno nakupovalno središče, kjer se je trgovalo predvsem s tekstilom, pa tudi zlatom in srebrom.
Latinski most
Latinskemu mostu pravijo domačini Latinska ćuprija in velja za enega lepših primerov osmanske arhitekture v mestu. Povezuje različne dele mesta in ponuja čudovit pogled na reko Miljacko, razvpit pa je predvsem kot prizorišče atentata na Franca Ferdinanda. Prav zgodovina Sarajeva v avstro-ogrskem obdobju je predstavljena v bližnjem Muzeju 1878–1918, kjer je na ogled tudi rekonstrukcija prizorišča atentata na prestolonaslednika in njegovo soprogo.
Avaz Twist Tower
Ta moderna stavba je ena najvišjih na Balkan. Na vrhu stolpa je razgledna ploščad, kjer lahko uživate v spektakularnem pogledu na mesto in okoliške planine.
Židovska četrt in Stara sinagoga
Manj znana, a zelo pomembna je tukajšnja judovska dediščina. Stara sinagoga, zdaj muzej judovske skupnosti, pripoveduje zgodbo o Sefardih, ki so se v Sarajevu naselili po izgonu iz Španije v 15. stoletju. V tej četrti lahko najdete tudi Hišo Benevolencije, kjer hranijo številne predmete, ki pričajo o bogati judovski zgodovini mesta.
Mestna hiša v Sarajevu
Sarajevska mestna hiša, znana kot Vijećnica, je ena najpomembnejših zgodovinskih zgradb v mestu ter simbol kulturnega in arhitekturnega bogastva Sarajeva. Zgrajena je bila konec 19. stoletja, v času avstro-ogrske vladavine, v čudovitem neomavrskem slogu, ki združuje elemente islamske in evropske arhitekture. Zgradba je bila sprva mestna hiša, nato pa je postala Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine. Med vojno leta 1992 je bila močno poškodovana in skoraj uničena v požaru, ki je uničil večino knjižničnega fonda. Njena obnova je trajala do leta 2014, ko je bila končno spet odprta za javnost. Zdaj je Vijećnica osrednje kulturno središče, ki gosti razstave, koncerte in druge kulturne dogodke.
Rumena trdnjava
Rumena trdnjava (izv. Žuta tabija), zgodovinska utrdba na hribu nad Sarajevom, je bila zgrajena v 18. stoletju kot del obrambnega sistema, danes pa je priljubljena turistična točka in simbol miru. Tako domačini in turisti jo zlasti radi obiskujejo ob večerih, saj ponuja čudovit pogled na staro mestno jedro, še posebno ob sončnem zahodu. Med ramazanom je znana tudi po tem, da s topovskimi streli naznani konec posta, kar ji daje dodatno kulturno in zgodovinsko vrednost.
Tunel rešitve
Tunel rešitve (izv. tunel spasa), ki je bil med obleganjem Sarajeva zgrajen pod letališčem, je zdaj muzej, ki priča o težkih vojnih časih in iznajdljivosti Sarajevčanov. Tunel je bil edina povezava mesta z zunanjim svetom in je imel ključno vlogo pri preživetju mesta. Sicer pa na grozote nedavne vojne spominjajo razstave v Muzeju vojnega otroštva, Muzej zločinov proti človečnosti in genocida in Galerija 11/07/95, kjer ohranjajo spomin na tragedijo v Srebrenici.
Na tem mestu omenimo še sarajevske vrtnice, ki niso navadne cvetlice, temveč tragični simbol mesta, ki pričajo o grozotah vojne. Na mestnih ulicah so, kjerkoli so granate padle, v asfaltu ostali značilni rdeči vzorci v obliki cveta. Po vojni so nekatere od teh kraterjev zapolnili z rdečim voskom in jih tako ohranili kot spomin na žrtve in tragične dogodke.
Izvir Bosne
Naravni park, kjer izvira reka Bosna, je popoln kraj za oddih. Sprostite se lahko ob kristalno čisti vodi, se sprehodite po čudovitih poteh, ki jih obdajajo drevesa, ali pa se odločite za vožnjo s kočijo.
Kulinarično Sarajevo
Sarajevo ponuja tudi izjemno kulinarično doživetje, ki je mešanica vzhodnih in zahodnih vplivov. Zagotovo si obiska prestolnice BiH ne moremo predstavljati brez uživanja v slastnih čevapčičih in bureku, ki imata prav posebno mesto v tamkajšnji kulinariki. Kje postrežejo najboljše čevapčiče in kje najboljši burek, pa je že poglobljeno filozofsko vprašanje. Nekateri domačini stavijo na ta lokal, spet drugi na drugega. Na tem mestu morda še pojasnilo, da je burek lahko le mesni, vse drugo so pite, pa četudi so morda videti kot burek. Pite so najpogosteje skutne in krompirjeve (krompiruša).
Seveda pa lokalna kulinarika pozna še druge zanimive jedi. Na primer begova čorba je tradicionalna bosanska juha, pripravljena iz piščanca in zelenjave, z dodatkom okroglih rezancev. Je ena najbolj priljubljenih jedi v Sarajevu, ki jo pogosto ponudijo kot predjed pred glavnim obrokom. Sogan-dolma je čebula, napolnjena z mešanico mletega mesa, riža in začimb, nato pa dušena v paradižnikovi omaki. To je edinstvena jed, ki izstopa po svojem okusu in pripravi. Potem so tu še klepe, bosanske testenine, polnjene z mletim mesom, podobne raviolom, ki jih običajno postrežejo z jogurtom ali česnovo omako.
Če ste v Sarajevu, seveda ne smete izpustiti sladkih tufahij, kakor pravijo jabolkom, ki so polnjena z mletimi orehi in prepojena s sladkorjem in medom, nato pa kuhana do mehkega. Tufahije običajno postrežejo s stepeno smetano.
Kava po sarajevsko
Med ogledom mesta si vsekakor vzemimo tudi čas za uživanje v domači bosanski kavi. To pripravijo tako, da fino mleta kavna zrna najprej mešajo in pražijo v džezvici in ko zadišijo, jih prelijejo z vrelo vodo, ki je pred tem zavrela v drugi džezvi. Kavo nam postrežejo v prav posebnem servisu, ki mu pravijo kahveni takum. Tega sestavlja bakreni pladenj ali tabla, džezva, v kateri je kava, skodelica ali fildžan, ter posodica šečerluka, v kateri sta dve kocki sladkorja in rahatlokum. Namreč prava bosanska kava se nikoli ne sladka že med kuhanjem. Nekdaj so na pladnju postregli še kozarec vode, zobotrebec in cigareto. In kako pijemo bosansko kavo: ugriznemo v rahatlokum in kavo takoj srknete. To je vsa umetnost. Zanimiva pa so tudi njihova poimenovanja kave, ki se razlikujejo glede na del dneva. Prva jutranja kava je krmeljuša, med pogovorom v družbi pijejo razgovorušo, za čas popoldanskega počitka prilegušo, ko pa je čas za odhod domov, nam postrežejo sikterušo.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Jesenske počitnice.
