Na zadnje izrastke Karavank (FOTO)
Tik nad Dravo v Halozah gorati svet osrednje Slovenije zlagoma preide v gričevnat svet Haloz in nato pri Ptuju v Panonsko nižino. Eden izmed zadnjih večjih vrhov na tem območju je 884 metrov visoka Donačka gora. Kot piramida se dviga nad okoliške vrhove in je dominantna vzpetina vzhodno od še precej višjega Boča.
Na Donačko goro vodi vrsta poti. Najbolj običajna je iz Rogatca. Markirane planinske poti vodijo proti Rudijevemu domu na višini 590 metrov, do koder je mogoče priti tudi z avtomobilom. Je pa iz Rogatca do omenjenega planinskega doma še dodatna ura hoda.
Nekje vmes najdemo spominsko ploščo v spomin dr. Enstru Froelichu, ki je leta 1853 nadelal planinsko pot na Donačko goro. To je bila tudi prva označena planinska pot v Sloveniji.
Za Rudijevim domom se pot na Donačko goro, ki sodi med poslednje vrhove Karavank, strmo dvigne. Do vrha potrebujemo še dodatno uro hoda po široki poti, ki je mestoma kar strma. Ves čas po gozdu in brez posebnega razgleda. Tudi sam vrh bi bil v celoti pod gozdom, a nas na vrhu pričaka precej velika čistina. Sredi nje stoji visok kamnit stolp s križem na vrhu.
Sam kamniti spomenik je simbol zdrah, ki delijo Slovence. Postavljen je bil sredi tridesetih let prejšnjega stoletja v spomin 1900. obletnice rojstva krščanstva. Kamniti stolp je preživel vojno, a ga je nova oblast porušila leta 1952. Po spremembi oblasti v 90. letih pa so ga ponovno postavili po stari podobi.
Za Rudijevim domom se pot strmo dvigne.
Z razglednega vrha, opremljenega z drogom in zastavo ter lično leseno klopco, se odpre lep razgled po precejšnem delu vzhodne Slovenije. Proti zahodu je to pogled na Boč in Haloze. Proti vzhodu si lahko iz daljave ogledamo romarsko središče Ptujska Gora in ravninski svet ob reki Dravi.
Kamniti spomenik je simbol zdrah, ki delijo Slovence.
