Najgloblja soteska Čepa (FOTO)
Pisalo se je leto 1728. Avstrijski cesar Karel VI., oče bodoče cesarice Marije Terezije, je v okviru opravljanja svojih cesarskih dolžnosti potoval z Dunaja proti Trstu. Od Celovca proti Ljubljani je moral prečkati Karavanke; čez Ljubelj je sicer že iz antičnih časov obstajala pot, a izpostavljena in slabo vzdrževana. Po gozdovih pa polno vseh sort razbojnikov.
Ko so cesar in spremljevalci zavili v Karavanke, so opazili, da živ krst ne govori več nemško, ampak vsi le vindiš, torej slovensko. Ni bilo druge kot vprašati, kako in kaj potovati, in z nekaj truda so našli nemško govorečo osebo. To je bil Peter Tschauko, ki je imel ob poti gostilno. Po več kot treh stoletjih gostilna z imenom Deutscher Peter še obratuje, upravljajo jo njegovi potomci in je izhodna točka po potepu po slikoviti soteski, najgloblji v avstrijskem delu Karavank (višinska razlika je 110 metrov).
Mogočen vodopad ima okoli 25 metrov višine.
Iz Slovenije se zapeljemo čez Ljubelj in se mimo gostilne ob cesti peljemo še naprej po dolini Ljubeljskega potoka (Loiblbach). Peljemo skozi betonske galerije in serpentine ter mimo odcepa proti Slovenjem Pliberku. Nekaj kilometrov nižje je precej veliko parkirišče, in to je izhodišče za pot skozi slikoviti vintgar Čepa. Zelo je podoben tistemu ob Radovni pri Bledu. So pa Avstrijci še podjetnejši in so v bližini uredili adrenalinski park.
Pot skozi sotesko je vzorno urejena in primerna tudi za otroke tja od četrtega leta naprej. Prehod po sicer neprehodni soteski je po galerijah, vpetih na steno soteske. Druga za drugo si sledijo ožine, prepadne stene in številni slapovi. Glavni slap Čepa najdemo nekoliko s poti na pritoku; mogočen vodopad ima okoli 25 metrov višine.
Po uri in pol poti po temačni in dostikrat hladni soteski smo na cilju. Pot zapusti sotesko in se dvigne do glavne ceste, in že smo na parkirišču pred starodavno gostilno.
