Nenavadna igra narave
Škofjeloško hribovje samo po sebi ni posebno kraško. Vendar pa se tu in tam navkljub vsemu najdejo zaplate apnenca in najdemo kraške jame pa tudi druge naravne znamenitosti. V Žireh torej zavijemo v dolino potoka Sovra in kar hitro se iz široke in sončne Poljanske doline znajdemo v ozki in temačni dolini. Po nekaj kilometrih se odcep ceste usmeri na desno in po približno dveh kilometrih se znajdemo v vasici Ravne pri Žireh. Nobene sence ni več, pač pa vsepovsod sonce in razgled daleč naokrog, vse tja do Julijskih in Kamniških Alp.
Vasica se gnete na ozkem grebenu, za njo je precej velika kotanja, na grebenu pa širni travnik. Sprehodimo se po njem in na drugi strani najdemo manjšo brunarico. Pogled nam pritegne nenavaden mejnik. Glej ga, zlomka. Prav tu je bila nekdaj rapalska meja med Kraljevinama Italijo in SHS.
V Žireh zavijemo v dolino potoka Sovra in kar hitro se iz široke in sončne Poljanske doline znajdemo v ozki in temačni dolini.
Ostro zavijemo na levo po strmini navzgor. Na bližnjem drevesu najdemo prvo oznako, ki nas popelje do mize. Po kolovozu se dvigamo po pobočju za dobrih deset minut hoje. Potem pa je, kot bi odrezal, pred nami precej velika kotanja z morda sto metri premera. Nekdaj v geološki zgodovini je bila to kraška jama, a ker je bila sorazmerno blizu zemeljske površine, se je zrušila že pred davnimi tisočletji, in to sama od sebe, ko so se rušili deli stropa od znotraj, poleg tega so padavinske vode nižale nivo zemljišča tudi na površini. V določenem trenutku se je porušila še jama. Čeprav se je to zgodilo že zdavnaj, se še vedno vidijo sledi dvoran in jamskih rovov.
Približno na sredini nekdanje jame pa najdemo prav posebno znamenitost. Nekdaj je v jami stal precej visok steber. Ko se je strop zrušil, je padel točno na vrh tega stebra in oblikovala se je nenavadna miza. Visoka je približno štiri metre in široka približno pet metrov. Del jamskega stropa ima približno deset kubičnih metrov in torej tehta kakih petindvajset ton. Vendar je miza na steber postavljena izjemno natančno. Ko se z vso močjo upremo vanjo, zaniha. Naenkrat se kar malo samovšečno zavemo svoje velike moči.
Približno na sredini nekdanje jame najdemo prav posebno znamenitost.
Ravensko mizo najdemo torej v gozdovih Škofjeloškega hribovja. Nekoliko oddaljena od človeških bivališč se je ohranila v prvobitni obliki. Izplača se sprehoditi po širnih grebenih Škofjeloškega hribovja in si ogledati to kamnito igro narave.
