Nenavadni svet v dolini Završnice
Prelepa je Gorenjska, a ob mogočnih pobočjih Stola smo tako rekoč nepozorni na sorazmerno nizek greben Gosjaka, ki se nekoliko južno vzporedno vleče z njegovimi pobočji. Za grebenom se skriva pravzaprav nepoznana dolina Završnice.
V Mostah zavijemo ostro desno in pred sabo zagledamo čisto drug svet. Že po dobrih dveh kilometrih se odpre pogled na precej veliko jezero. Nad njim najdemo še eno znamenitost v pobočjih Gozdašnice. Na ovinku ceste, ki vodi proti Valvazorjevemu domu, tam, kjer se gozdna cesta v serpentini spet usmeri prečno po pobočju, se v desno odcepi stezica. Po kakšnih petih minutah se strma in tu in tam izpostavljena pot znajde pod mogočnim skalovjem. V njem najdemo skorajda popolnoma skrito protiturško zavetišče, imenovano Turška jama.
Jama ima dva vhoda, običajno se vstopi skozi spodnjega in na drugi strani nas čaka presenečenje – krožna dvorana.
V 15. stoletju so namreč iz Bosne vsako leto prihajali ropat Turki in življenje kmetov v dolini naredili neznosno. Da bi se prebivalci vsaj malo zavarovali, je bil po vsej Sloveniji vzpostavljen sistem signalnih točk, ki je bil z ognjem, dimom in streljanjem sposoben obvestilo o prihajajoči nevarnosti v nekaj urah prenesti po vej državi. V takih primerih so prebivalci vasi okoli Žirovnice na hitro pripravili najpotrebnejše in se odpravili na varno – v utrjeno jamsko zavetišče.
Še nekaj korakov do jame se pravzaprav ne zavemo, na kako zanimiv kraj smo prišli. Vhod v Turško jamo je do vrha zaprt z zapornim zidom, prekinjen je le s strelnimi linami. Jama ima danes dva vhoda. Vstopi se običajno skozi spodnjega in na drugi strani nas čaka presenečenje – krožna dvorana, ki ima približno dvajset metrov premera in okoli 5–6 metrov višine. S stropa kapljajo kapljice vode in tvorijo zametke kapnikov.
Zavetišče je bilo lahko branljivo.
Posebno zanimivo je, ko skozi vhod in strelne line v jamo sijejo potoki svetlobe in jo spremenijo v pravljični kraj. Tla v jami so grobo izravnana in še danes si lahko predstavljamo, kako so bila včasih videti zasilna bivališča. Z notranje strani se v steni zapornega zidu še vedno vidijo ostanki palisad, ki so branilcem omogočili branjenje zavetišča pred nepovabljenimi gosti. Zaporni zid si lahko ogledamo tudi pri gornjem vhodu, ki nam pokaže, kako so bile line in zidovje videzi z zunanje strani.
Zavetišče je bilo izredno lahko branljivo in prav nobenega podatka ni o tem, da bi ga Turki kdaj osvojili. Tudi zanje je bil namreč vstop v slepo dolino precej tvegan. Branilci so lahko s signali z vrha razgledne Gozdašnice obvestili dolino, da so oblegani. Edini izhod iz Završnice je pri Mostah. Turki so šli z vstopom na vse ali nič. Oddaljeni več sto kilometrov od domačega oporišča so zlahka tudi sami postali žrtve: samo nekaj vojakov ob vhodu v dolino je lahko roparski tolpi zaprlo izhod in varno pot domov.
