Odštevanje do pustnega torka: kje bo prav posebej veselo

Med bolj znanimi karnevali pri nas so ptujsko Kurentovanje, pustni sprevod v Cerknici s coprnico Uršulo v ospredju in tradicionalna Laufarija v Cerknem.

Kurentovanje na Ptuju

Na Ptuju je pustno dogajanje v polnem teku. Letos poteka že 65. Kurentovanje, največji mednarodni pustni festival, med katerim se mesto spremeni v največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem.

Ob kurentih, ki po ljudskem verovanju z obhodi odganjajo vse slabo ter prinašajo srečo in zadovoljstvo, je tako na ulicah in trgih mogoče srečati pokače, orače, kopjaše, vile, piceke, ruso, dornavske cigane, ploharje, Jüreka in Rabolja, medvede, baba deda nosi ...

Od otvoritvene povorke s predajo oblasti do vrhunca – v nedeljo, 2. marca, ob 13. uri – s sprevodom več tisoč karnevalskih mask in tradicionalnih likov, ki bodo pripovedovali zgodbe o preteklosti, prihodnosti in današnjem času, je vsak dan mogoče izkusiti pustno magijo najstarejšega slovenskega mesta.

Denimo srede so rezervirane za rogate in pernate kurentove skupine. Sicer je vse o pustnem dogajanju in norčavem vzdušju v mestu zbrano na spletni strani www.kurentovanje.net, morda namig, da je vse leto – torej tudi po pokopu pusta – mogoče videti, slišati in začutiti posebno energijo kurentov in njihovega sporočila v Kurentovi hiši.

Pust v Cerknici FOTO: Primož Hieng

Pust v Cerknici

Pustno društvo Cerknica letos praznuje 50-letni jubilej, zato bodo pustni dogodki posebno praznični. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je domače pustno društvo predstavilo knjigo Točno okoli 12.32 z vsebinskim in slikovnim pregledom na pol stoletja delovanja Pustnega društva Cerknica.

»V rokah držite najnevarnejše orožje na svetu – knjigo,« so tik pred izidom zapisali v društvu. Na spletni strani www.pust.si so zbrani dogodki pustnega tedna v Cerknici, ko se znova vse postavi na glavo.

Mozirski pustnaki FOTO: Adela Pukl

Na kratko pa: v četrtek, 27. februarja, bodo po tradiciji žagali babo – slavnostna otvoritev pustnih prireditev in uradni butalski prevzem oblasti –, veliki karneval Pustoletje z vsemi priljubljenimi liki, velikimi figurami – ob coprnici Uršuli bo prvič predstavljen butalski medved – in gostujočimi maskami bo v nedeljo, 2. marca, točno okoli 12.32 na ulicah Cerknice.

»Po karnevalu sledi rajanje v središču Butal z Ansamblom Saša Avsenika,« vabijo Notranjci.

Pust Mozirski

Pustni čas že sedmo leto zapored z razstavo o pustni šegi in pustnih likih zaznamuje Slovenski etnografski muzej (SEM). Letošnja priložnostna razstava avtorice in kustosinje mag. Adele Pukl bo na ogled do 16. marca in ima naslov Pust Mozirski. »Prva doslej znana omemba pustnega dogajanja v Mozirju je iz leta 1921.

Kronist Žiga Laykauf je takrat zapisal, da Mozirjani že trideset let zganjajo pustne norčije po trgu Mozirje in ob njegovih mejah. Iz tega doslej najstarejšega znanega pisnega vira izhaja, da so bili mozirski pustnaki dejavni že okoli leta 1891,« so zapisali v SEM. Glavno gonilo pustnega dogajanja v Mozirju je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski. Pustni torek je najpomembnejši dan.

Po jutranji budnici skozi Mozirje pustnaki – z namenom posnemanja trške gospode že od tridesetih let 20. stoletja nosijo enotna gosposka oblačila: velik klobuk ali črn cilinder, frak in bele hlače – prispejo pred sedež občine, kjer pustni župan za en dan prevzame oblast. Popoldne poteka po ulicah Mozirja mednarodna pustna povorka, opolnoči, ko pust umre, se začne pepelnica.

Laufarji, ta terjast. FOTO: Sašo Tušar

Na pepelnično sredo sredi Mozirja na parah že od jutra leži pust. Na popoldanskem pogrebu ga pospremijo na Pekove Lave (travnik v Mozirju) in zažgejo. »V SEM so na ogled predmeti mozirskih pustnakov, ki jih je muzej lani odkupil na terenu: oblačilo pustnaka, boben orkestra Boj se ga, društveno fano ali bandero ter rajso ali veliko rešeto, skozi katero presejejo sočne podrobnosti uglednih meščanov. Poleg pustne šege v sodobnosti je na razstavi s fotografijami prikazano tudi delovanje pustnakov v preteklosti.«

Laufarija v Cerknem

V Cerknem se pustni čas začne prvo nedeljo po novem letu, ko se po maši na ulicah prikaže prvi laufar. Za njim se počasi ob nedeljah pojavljajo še drugi. Tako so laufarji, ki se v sprevodu podajo na glavni trg na pustno nedeljo, opisani na spletni strani www.laufarija-cerkno.si:

»Laufarska družina šteje 25 likov in 26 mask (en lik ima dva maski). Vsak laufar nosi larfo – masko, ki skupaj z obleko – opravo in obnašanjem predstavlja lik, ki lahko simbolizira določene človeške napake ali slabosti, lahko predstavlja določen socialni sloj ali krajevnega posebneža, nekateri pa segajo daleč v poganske čase in prenašajo takratna verovanja v današnjo dobo.

Larfe so vse razen ene izrezljane iz lipovega lesa. Oprave posameznih likov so narejene posebej zan­je, za tri laufarje se obleka našije vsako leto na novo.«

Pustni program na Cerkljanskem je vsako leto tradicionalen, spreminjajo se podrobnosti. V nedeljo popoldne po sprevodu laufarske družine bo ob 15. uri branje obtožnice pusta. Kriv je namreč za vse »neumnosti, pregrehe, traparije in kozlarije, ki so se zgodile od prejšnjega pusta na Cerkljanskem ter v bližnji in daljni okolici«.

Na pustni torek opoldne laufarji »u Cigunc« odkopljejo že lani zakopan »bot«, popoldne pa se spet vsi v sprevodu odpravijo na glavni trg, kjer cesarsko-kraljevi sodnik znova prebere obtožnico in ji doda še morebitne grehe iz preteklih dveh dni. Ko porota pusta spozna za krivega, ga sodnik obsodi na najhujšo kazen, »smrt z botam«.