Ideja za izlet: od cerkvice do cerkvice (FOTO)
Južno od reke Save v njenem srednjem toku v Zagorju se dviguje hribovit svet, posejan s samotnimi kmetijami, manjšimi zaselki in posamičnimi vasmi. Proti jugu se ta svet zlagoma znižuje in preide v gričevnat svet Dolenjske. Prebivalci pokrajini pravijo tudi Polhova dežela, po njej je speljana kopica pohodnih poti. Ena od njih se imenuje Od cerkvice do cerkvice.
Iz Litije se zapeljemo do slikovite vasice Polšnik. Kopica hiš se stiska na pobočju, sredi njih je baročna cerkvica Lurške Matere božje. Do Stranske vasi, ki je nekakšen zaselek Polšnika, lahko pridemo po lokalni cesti, lahko pa jo uberemo kar po gozdu. V obeh primerih se po pol ure hoda znajdemo na precej veliki uravnavi, od koder je lep razgled po okolici vse tja do Kuma. Kopica hiš je nekoč samooskrbna kmetija. Zraven nje stoji srednjeveška cerkvica sv. Lovrenca.
V slikoviti vasici Polšnik se kopica hiš stiska na pobočju, sredi njih pa je baročna cerkvica Lurške Matere božje.
Pod zaselkom se cesta spusti v dolino manjšega potoka in se na drugi strani dvigne na greben. Sprehodimo se mimo zapuščene kmetije, na grebenu nas pričaka zanimiva vetrna peč.
Območje je bilo od nekdaj bogato z železovo rudo in že v predrimskih časih je bilo to hribovsko območje rudarsko in fužinarsko središče. Rudo so s pomočjo oglja topili v tako imenovanih vetrnih pečeh; običajno so jih postavili na prevetrenih krajih in s tem dosegli, da je bilo treba v peč s pomočjo mehov vpihovati nekoliko manj zraka.
Majhna cerkev sv. Jurija stoji na mestu predhodnega poganskega svetišča.
Pridobivanje železa je bilo od nekdaj tehnično in fizično naporen in zahteven proces. V peči je bilo treba doseči temperaturo približno 1500 stopinj Celzija, za kar so potrebovali ogromne količine oglja in naporno delo vpihovalcev zraka, ki so s tem dosegli boljše izgorevanje in taljenje rude. Že za najmanjšo količino železa je bilo treba vložiti ogromno truda. Ne preseneča torej, da je v okolici zraslo pravo naselje, v ostankih katerega so arheologi našli vrsto predmetov. Tudi iz rimskega obdobja, ko je tukaj stala manjša utrdba. V neposredni bližini stoji cerkvica sv. Jurija, in sicer na mestu predhodnega poganskega svetišča.
Z njenega dvorišča se odpravimo po krožni poti znova na izhodišče. Z izletom od cerkvice do cerkvice smo se sprehodili po skorajda neznanem podeželju osrednje Slovenije.
