IDEJA ZA IZLET

Od Kindlerjevega parka do slapu Sušec (FOTO)

Nekoč zanemarjeno zemljišče je park z jezercem in več kot sto drevesnimi in rastlinskimi vrstami.
Fotografija: Slap Sušec FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Slap Sušec FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Pomembna prometnica med Postojno in Reko nas le nekaj kilometrov pred mejo s Hrvaško pripelje v Ilirsko Bistrico. Starodavno naselje je nastalo na območju orjaškega fosilnega plazu, ki se je pred dvema milijonoma let usul s pobočja Snežnika. Kotlina, v kateri leži mesto, je zaradi svojega prijetnega podnebja, vododržnih tal in reke Reke, ki teče po rodovitni kotlini, obdani s kraškim hribovjem, posebno prijetna za naselitev.

Mesto je nastalo po drugi svetovni vojni, ko je bilo v eno naselje združenih več vasi. Zaradi tega se zdi, da nima čisto pravega centra, ampak so hiše nametane nekoliko po svoje. Kljub temu v mestu najdemo dve naravni znamenitosti, ki nas s svojo lepoto preprosto prevzameta.

Ob deževju potok oživi.
Ob deževju potok oživi.
Jezero krasijo lokvanji.
Jezero krasijo lokvanji.

Serija lesenih mostičev

S pobočij Snežnika, ki se dviga nad mesto, priteče več potokov, ki se združijo v rečico Bistrico, ta pa se pod naseljem izlije v reko Reko. Na njej je nekdaj stala kopica mlinov, ki pa so danes vsi po vrsti opuščeni. Rečici sledimo proti toku, in ta nas pripelje do vodnega zajetja, v katerem je ribogojnica, vanjo pa pada precej lep slap.

Njegova podoba zbledi, če se že nekaj sto metrov nižje ob vodnem toku odpravimo po urejeni poti ob stranskem potoku Sušec. Kot ime pove, v času suše potok nima kaj dosti vode. Vse drugače pa je v času dolgotrajnih deževij. Potka nas po nekaj minutah popelje do pobočja, v katerem v obliki slapu izvira potok. Ob ugodnem vodostaju je precejšen del pobočja spremenjen v pahljačo slapov, v sušnem obdobju pa je to le z mahovi obraslo skalovje.

Prek jezerca vodijo mostiči, ob njem je speljana pot.
Prek jezerca vodijo mostiči, ob njem je speljana pot.

Slap je le ena zanimivost starega mesta. Na robu njegovega centra, tik ob železnici in glavni cesti, pa ob potoku Bistrica najdemo Kindlerjev botanični park. Pogled nanj je čisto presenečenje. Še v 60. letih prejšnjega stoletja je bilo to zanemarjeno zemljišče, grdo močvirje, polno gradbenih odpadkov. Lokalni zanesenjak Viljem Kindler je v zemljišču videl velik potencial.

Potrebna so bila desetletja trdega dela in nastal je današnji park z jezercem, čez in čez preraslim z lokvanji, in okolico, v kateri je več kot sto različnih drevesnih in rastlinskih vrst, nekaj jih je čisto eksotičnega izvora. Prek jezerca vodi serija lesenih mostičev, okoli njega je urejena sprehajalna pot.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije