Od mogočnih faraonov do težavne sodobnosti (FOTO)
V Egiptu te najprej prevzame veličastna faraonska civilizacija z ogromnimi piramidami in skrivnostnimi kraljevskimi grobnicami, ki že tisočletja burijo duhove in vznemirjajo znanstvenike. Potem občuduješ reko Nil, v Kairu pa te čaka še zanimiva arhitektura na eni strani, na drugi te moti silna gneča na cestah, povsem pa te šokira velikanski predel zasmetenega mesta z napol zgrajenimi ali podrtimi stanovanjskimi bloki.
Rekli so mi, da jih je več kot tisoč brez vode, brez elektrike in nihče ne ve, koliko revežev tam domuje. Prestolnica Egipta je prenaseljena, saj šteje 18 milijonov prebivalcev; država jih ima 127 milijonov. Brez dela naj bi bilo 40 milijonov ljudi, največ žensk, kar velja predvsem za prenaseljen sever.
Polja ob Nilu in vodnih kanalih so skrbno obdelana.
Drugačna zgodba
Južni Egipt je drugačna zgodba. Ko se tja voziš z ladjo po Nilu, se pred teboj nizajo biblijski prizori s palmami, ovcami, ponekod še z njivami in ljudmi v tradicionalnih belih in črnih oblačilih. Kmetovanje na jugu je bogato, svoje pridelke žanjejo dvakrat na leto, ker njihova zemlja velja za eno najplodnejših na svetu. Egipt je zlasti znan po kvalitetnem bombažu, po sladkornem trsu, soji in še čem. Zahvala gre čudovitemu Nilu: vsa zemlja ob njem je kot pajčevina prepredena s kanali. Najdaljši meri 600 kilometrov.
A voda ne napaja le obširnih polj, služi vsem prebivalcem in živalim, kajti Egipt nima nobenih drugih voda, pa še dež pada le redko. Vodnik mi je povedal, da je voda velik problem tako na podeželju kot v mestih. Meščani kupujejo tujo vodo za pitje, načeloma pa so vajeni te vode, saj teče iz pip vsepovsod. Za Evropejce pa je lahko kar strupena, četudi je ne pijejo, a kuhinje druge nimajo. Za nameček so struge marsikje polne vsakovrstnih odpadkov. Domačini pravijo, da je bila reka mnogo čistejša, ko ni bilo asuanskega jeza in za njim več sto kilometrov dolgega jezera. Pogrešajo krokodile, čistilce reke.
Grobnice v pesku
Poglavitni del kruha reže Egiptu turizem; delovna sila so večinoma moški, celo za čiščenje sob. Prva postaja turistov so piramide v Gizi. Najlepše so ob sončnem zahodu in tudi ponoči, ko jih osvetlijo in pod njimi prirejajo koncerte. Druga zanimivost je nacionalni arheološki muzej, ki spada med najbogatejše na svetu z umetninami in dragocenostmi iz piramid in kraljevskih grobnic. Toliko so jih rešili pred domačimi roparji in tujimi okupatorji, ki so v Evropo na veliko odnašali zaklade, celo 20 metrov visoke kamnite obeliske.
Muzejske dvorane so od tal do stropa polne kamnitih kipov, hieroglifov, fresk, mumij in tudi zlatega nakita sončnih kraljic in kraljev. Na ogled je več sto kilogramov težek sarkofag iz čistega zlata svetovno slavnega faraona Tutankamona, odkritega nedotaknjenega groba z ogromnim bogastvom pred sto leti. Zaradi tega je najbolj obiskana grobnica v puščavski dolini, kjer je pokopanih 60 faraonov. Na ogled jih je le deset s freskami, ki so po 4000 letih ohranile originalne žive barve, celo v zlatu. Mnogo več grobnic pa se še skriva v pesku in skalnatih pečinah, saj so tu Egipčani 500 let pokopavali vladarje.
Muzejske dvorane so od tal do stropa polne kamnitih kipov, hieroglifov, fresk, mumij in tudi zlatega nakita sončnih kraljic in kraljev.
Tako je severni del najbolj zanimiv s svojo faraonsko dediščino. Tudi južni kraji imajo kaj pokazati iz zgodovine, so za turiste privlačnejši, ker niso hrupni in ne prenaseljeni, obdani s palmami in polji, četudi je puščava takoj za njimi. Med potovanjem po cestah se turist začudi nad številnimi policijskimi postajami, kjer stojijo še oboroženi vojaki. Policisti ne ustavljajo turistov, ampak le domače popotnike. Domačin, novinar, mi je razložil, da vlada tako skrbi za varnost. To je drug obraz države, nam neznan.
