Odkrijte koprsko zaledje
Za Pomjan nam povedo, da je najvišja vas Šavrinskega gričevja (342 metrov), ime pa je menda dobil po nekoč širnih nasadih jabolk (pomi). Njegova zgodovina naj bi segala v antične čase, o čemer med drugim pričajo ostanki rimske naselbine na hribu Poljane. Tod mimo je v rimskem času vodila pot iz Ogleja do Pulja. Vas na eni strani obdaja dolina Badaševice, na drugi Rokava, njena najbolj priljubljena točka pa je razgledno sleme na vrhu – Pomjanski hrib.
Kako do Pomjana?
V vas se lahko pripeljete z zahodne smeri iz Šmarij, z vzhodne pa prek Marezig in Babičev, od koder se cesta strmo dvigne in nato spusti do Pomjana. Če radi raziskujete, se odpravite po južni strani, skozi Župančiče in naselje Fijeroga. Iz Kopra greste lahko v Pomjan tudi peš, prek Kampela in Manžana, potrebovali boste slabi dve uri. Vožnja z avtom traja približno 25 minut.
Značilno istrsko naselje s strnjenimi stavbami je vse pogostejša postojanka pohodnikov in izletnikov, ki cenijo pristnost istrske notranjosti. Razgiban teren je mogoče spoznati na Pomjanski pravljici, krožni poti z izhodiščem pri kapelici v Kampelu. Med pohodom se odkrivajo imenitni pogledi na Koprski zaliv, Vanganelsko dolino, bližnje hribovje in ob lepem vremenu tudi na verigi Alp in Dolomitov. Poleg značilnih istrskih hišk si oglejte cerkvico sv. Jurija, ob kateri stoji svojevrsten zvonik, prav tako vaški vodnjak, ob katerem vodi kamnita pot. V vasi lahko najdete tudi cerkvico, posvečeno Marijinemu rojstvu, z ostanki fresk z začetka 15. stoletja in glagolskimi napisi ter razstavo o zgodovini Pomjana.
Pomjanska pravljica (oznaka P5)
Trajanje poti: 2–2,5 ure
Dolžina poti: 8,2 km
Višinska razlika: 8–378 m
Parkirišče: odcep Vanganelske ceste za Kampel pri kapelici
Zahtevnost: srednje zahtevno, pot je priporočljiva v vseh letnih časih
Kdo so šavrinke?
Če se dogovorite za organizirano turo, vas lahko pričakajo šavrinke in vam predstavijo tamkajšnje življenje nekoč in danes. Šavrinke so bila dekleta, ki so bila zaradi velike revščine in gospodarske krize na začetku prejšnjega stoletja primorana na oslih tovoriti pridelke v Trst. Zlasti značilna je bila dejavnost prodaje jajc in mleka. Bile so prekupčevalke, ki so nato iz mest nosile platno, sukanec in druge drobnarije. Tudi o tej zapuščini in težkih časih, zlasti med vojno, ko je bil to za mnoge edini način, da so preživljale družino, danes pripovedujejo člani Kulturnega društva Šavrini in anka Šavrinke (iz Gračišča), ki se trudijo za ohranjanje narečja in druge kulturne dediščine na njihovem območju.
Raziskujte Kraški rob
Ste ljubitelji kolesarjenja, pohodništva in kraških jam? Vse to ponuja območje Kraškega roba, kjer se prepletajo bogata naravna in kulturna dediščina, osupljivi razgledi, neskončne kamnite stene in izjemna istrska kulinarika. Ne glede na to, ali iščete avanturo v neokrnjeni naravi, zgodovinske znamenitosti ali lokalno kulinariko, boste v teh krajih zagotovo odkrili nekaj zase.
Kraški rob sega od Socerba ob slovensko-italijanski meji do Mlinov ob slovensko-hrvaški meji, v dolžino meri okoli 20 kilometrov in v širino od 2,5 do pet kilometrov, na njem je zabeleženih 47 strmih kamnitih sten s skupno dolžino 51 kilometrov. Tu lahko vidite veliko geoloških posebnosti, kot so udori, spodmoli, škrapljišča, skalni podori in jame.
Tradicionalni okusi
Seveda pa Pomjana ne smete zapustiti brez dobre kapljice in okrepčila. V tamkajšnji oljarni (Lisjak) se lahko potopite v svet pridelovanja oljk in se dogovorite za pokušino oljčnega olja, odpeljejo vas lahko tudi na nostalgično gurmansko popotovanje s starodobnimi vozili.
Če bi radi pokusili kaj tradicionalno istrskega, si naročite bobiče, mineštro s koruzo, stročnicami in prekajenim mesom, ali znane istrske fuže, specialiteto ombolo v testu pa si privoščite v gostilni Oljka v Vanganelu.
Novi center za obiskovalce
Mestna občina Koper je v Črnem Kalu, tik pod viaduktom in traso drugega železniškega tira, uredila Center za obiskovalce Kraški rob. V novi turističnoinformacijski točki lahko obiskovalci izvedo več o značilnostih te pokrajine in turistični ponudbi. Zanimivost v centru je posebno virtualno doživetje, ki obiskovalce med drugim popelje na nepozabno izkušnjo letenja z jadralnim padalom iz Socerba v dolino in adrenalinskega spusta (zipline) iz Tinjana v Osp. Postavljena je tudi interaktivna stena, ki na privlačen način prikazuje vsebine o viaduktih, predorih, okolju, kraških pojavih, odkritih med gradnjo drugega tira Divača–Koper, ter rastlinskem in živalskem svetu.
Pred centrom je na voljo servisno-polnilna postaja za e-kolesa, na razgledni trasi pa lahko obiskovalci z brezplačnim daljnogledom občudujejo naravo in si pobliže pogledajo Osapsko dolino in okoliške zaselke. Spoznali bodo tudi sovo Kalo, ki je prepoznavni znak centra in z različnimi promocijskimi gradivi na poučen način seznanja o pravilnem obnašanju v naravnem okolju.
Ob odprtju centra je Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, ki je tudi njegov upravitelj, med 14. septembrom in 6. oktobrom pripravil festival aktivnosti na prostem pod imenom Vikendi na robu.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Jesenske počitnice.
