Po Češki: Srednjeveška mesteca med polji belega maka
Veronika prihaja iz Prage, v Jihlavo pa jo občasno zanese pot zaradi sodelovanja z lokalnim kinološkim društvom. Klubske prostore s preprostimi prenočišči in velikim poligonom za pasje športe imajo na obrobju mesta, tik ob lenobni reki, ki v poletnih mesecih ponuja prijetno osvežitev.
Med nekajdnevnim druženjem s tečajniki sem se prepričal, da so Čehi veliki ljubitelji psov.
To se je potrdilo tudi v središču Jihlave, saj je bil psom dovoljen vstop v marsikateri gostinski in trgovski lokal. Mesto je po velikosti primerljivo s Kranjem, predstavlja pa upravno in gospodarsko središče za tretjino Slovenije velike regije Vysočina.
Staro mestno središče zaznamuje obsežen trg, ki ga obrobljajo srednjeveške meščanske hiše s skrbno obnovljenimi pročelji. V pritličjih in senčnih arkadnih hodnikih se vrstijo trgovinice s pretežno lokalnimi proizvodi in seveda gostinski lokali. V njih so cene znatno nižje kot v prestolnici Pragi, kjer so čisto primerljive z zahodnoevropskimi.
V bližini mestnega središča je nekaj parkov, večina po vsej Evropi znanih trgovcev pa ima poslovalnice na obrobju mesta.
Slikovito mesto obdano z vodo
S še bolj atraktivnim srednjeveškim središčem se ponaša manj kot uro vožnje oddaljeno mesto Telč. O njegovi privlačnosti priča tudi to, da je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
»Če ne boš našel primernega prenočišča, imamo na voljo nekaj preprostih bungalovov v avtokampu,« me je z elektronsko pošto povabil Jirži. Z ženo in najstniškima hčerkama vodijo manjši kamp na obrobju mesta. Med tednom ni posebno veliko dela, ob koncih tedna pa je kar živahno. Takrat ima polne roke cela družina.
Predvsem s strežbo v prijetnem lokalu z veliko teraso ob jezeru. Ribe na žaru so najbolj iskana specialiteta in za njihovo peko skrbijo predvsem dekleta. V jezeru, tako kot številnih drugih v širši regiji, se je v toplih mesecih mogoče prijetno osvežiti. Mesto pa je oddaljeno nekaj kilometrov. Lahko je dosegljivo s kolesom in še lažje z avtomobilom.
Staro mestno središče je pretežno zaprto za motorni promet, toda v okolici je na voljo več velikih parkirišč. Z njih je le kratek sprehod prek mostov, ki zgodovinsko jedro, obdano z vodnimi površinami, povezujejo s predmestjem. Trg z zgledno obnovljenimi srednjeveškimi hišami je kot podoba z najbolj privlačne razglednice.
Že brezciljen sprehod je nadvse prijeten. Lahko pa se posvetite graščini z več muzejskimi zbirkami, markantni cerkvi in seveda številnim vabljivim trgovinam. Jirži me je opozoril na umetnico, ki svoje izdelke ponuja v eni izmed trgovin pod arkadami, ki skoraj v celoti obkrožajo trg. Martina Lancingerova je diplomirana zgodovinarka, toda po študiju se je uveljavila kot slikarka, ilustratorka in oblikovalka.
Njene živo pisane slike, otroške knjige in vitraji zlahka pritegnejo tako otroke kot njihove starše. Telč zaznamujejo tudi številne prireditve in razstave. Na začetku poletja je svoja najnovejša dela predstavila lokalna fotografinja Sara Saudkova, ki tudi z erotično fotografijo navdušuje že več kot četrt stoletja.
Samostansko pivo
Rdeča nit večine čeških krajev je pivo. Poleg največjih pivovarn svojo tržno nišo išče več kot dvesto malih pivovarn, v katerih zvarijo komaj dovolj piva za lokalne potrebe. Eno takšnih sem našel v kraju Želiv. Naselje ob reki je znano predvsem po samostanu premonstratencev iz sredine 12. stoletja.
Del samostanskih dvoran si je mogoče ogledati. Skupaj s pripadajočo cerkvijo in dvorcem. V tem je urejen muzej, posvečen delu v nekdanji psihiatrični bolnišnici, ki je imela tu svoje prostore. Meniška skupnost je zelo podjetna. V delu samostana deluje hotel s privlačnimi sobami, ki jim daje poseben čar stilsko pohištvo.
Hotelska restavracija je odprta tudi za dnevne obiskovalce. V njej med drugim strežejo pivo samostanske pivovarne. Zanjo skrbi majhna ekipa pod vodstvom inženirja Martina Borskega. V dveh velikih bakrenih cisternah, ki segata v prostor restavracije, na leto zvarijo okoli tisoč hektolitrov piva po lastnem receptu.
Večino prodajo v samostanu in okolici, nekaj pa tudi v Pragi in celo na Švedskem. »Vsako leto poskušamo ljubitelje piva presenetiti z novi okusi,« pove Martin Borsky, ki je kar zadovoljen s prodajo. »O bistveno večji proizvodnji ne razmišljamo, saj se raje posvečamo kakovosti.«
Arhitekturne umetnine
Na današnjo podobo samostanske cerkve je v začetku 18. stoletja odločilno vplival arhitekt Jan Santini Aichel. Med drugim se je šolal v Italiji, kjer se je navdušil za gradnjo elegantnih in zračnih stavb, za katere so bile značilne zvezdaste oblike in neobičajna simbolika.
Svetlobo je uporabljal kot pomemben element notranjih prostorov, saj je po razlagi iz časa baroka svetloba znak božje navzočnosti. Tako so obiskovalci ob poletnem solsticiju v cerkvi deležni posebne igre svetlobe: sončni žarki posvetijo skozi obarvan vitraj in potujejo po osi cerkve vse do oltarja. Santini je v širši regiji znan še po več projektih.
Najbolj slovi romarska cerkev svetega Janeza Nepomuka na griču Zelena Hora, pri mestu Ždar nad Sazavou. Cerkev zaznamujejo gotski in baročni elementi ter zapletena simbolika števila pet, ki se kaže v različnih arhitekturnih dodatkih. Število simbolizira pet Nepomukovih zvezdic, ki so se po legendi pojavile nad njegovim truplom, ko je umrl. Cerkev obdaja nekdanji samostan z minimalistično urejenim križnim hodnikom in petimi kapelami, ki od daleč delujejo kot obzidje utrdbe.
Celoten kompleks je uvrščen na Unescov seznam.
Bela polja privabljajo tudi nepridiprave
Regija Vysočina velja za eno gospodarsko vse uspešnejših in prijetnih za življenje. Poleg dobrih možnosti za zaposlitev je visoka tudi kakovost bivanja v slikovitih mestih ali na podeželju. Potepanje po gričih in dolinah pokrajine, ki spominja na Notranjsko, je zanimivo vse leto.
V začetku poletja pa ga popestrijo belo obarvana polja. Tod namreč pridelajo veliko maka, med katerim prevladuje sorta z belimi cvetovi. Kar naprej sem se ustavljal ob slikovitih poljih in se navduševal nad fotografskimi priložnostmi. Manj navdušujočo izkušnjo z makovimi polji je imela slovenska znanka. Razburjen kmet, na katerega je naletela s sopotnicami, jih je pregnal stran od polja in grozil s policijo.
Ob oteženi jezikovni komunikaciji niso razumele, v čem je težava. Pozneje je izvedela, da odvisniki ponekod, še posebno v okolici večjih čeških mest, trgajo mak v upanju, da bodo iz njega lahko pridobili drogo.
Mak, namenjen za prehrano, sicer vsebuje zanemarljive količine opojnih snovi, vendar nekateri tega ne verjamejo, dokler ne poskusijo.
INFO
Vysočina je iz osrednje Slovenije oddaljena dobrih šeststo kilometrov. Najbolj preprosta pot je po avtocesti prek Dunaja in potem po najkrajši povezavi do Jihlave. Češke vinjete ne potrebujete, saj se je avtocesti, ki povezuje Brno in Prago, mogoče in tudi priporočljivo izogniti. Tako boste spoznavali slikovita mesta in vasi, ki ostanejo skriti premnogim turistom.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
