Po razglednem stolpu nad drevesne krošnje
Zdi se, da ima prav vsako slovensko mesto vrh ali več vrhov, ki so priljubljena izletniška točka. Nad Celjsko kotlino jih je cela vrsta, eden najbolj priljubljenih pa je 682 metrov visoka Resevna. Na vrh tega izletniškega cilja vodijo številne markirane poti. Najbolj običajna je tista iz Šentjurja, cilj dosežemo po uri in pol hoda. Gor se je mogoče povzpeti tudi iz Štor in Celja po grebenu, vendar so to že daljše poti. Ena najkrajših je iz vasi Šibenik, ki leži pod znanim arheološkim nahajališčem Rifnik.
Vrh je tako kot pobočja v celoti pokrit z gozdom.
V vseh primerih je vzpon na Resevno izlet po kulturni krajini. Hodimo po gozdnih poteh, namenjenih spravilu hlodovine, izmenjujejo se samotne kmetije, travniki in pašniki. Resevna je v celoti pokrita z gozdom in na poti so le na čistinah posamezni razgledi. Vsak vzpon se enkrat konča, in potem ko se vzpnemo po dovozni poti do planinske koče, smo že v bližini vrha. Planinski dom Resevna leži tik pod vrhom, ta je kako minuto dodatne hoje proč.
20 metrov visok
Vrh je enako kot pobočja v celoti pokrit z gozdom, a je kljub temu čudovit razglednik. Že več desetletij je tam kakih dvajset metrov visok razgledni stolp. Ob vzponu nanj se dvignemo nad drevesne krošnje. Odpre se lep razgled po celotni vzhodni Sloveniji: proti severu je to pogled na Celjsko kotlino, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe v daljavi, proti vzhodu na Boč in Donačko goro, proti jugu in zahodu pa na Kozjansko in hribovit svet v spodnjem toku reke Savinje.
Na ta priljubljeni izletniški cilj vodi več markiranih poti.
Vzpon je primeren za vsakogar, za stare in mlade. Skoraj do vrha se lahko pripeljemo z avtomobilom, lahko pa si izberemo pešpoti, za katere potrebujemo skorajda celoten dan. V vsakem primeru je to pohod po kulturni krajini, prav taki, kot si jo človek predstavlja pod imenom slovensko podeželje. Prelepo, le spraviti se je treba s kavča in se odpraviti čez drn in strn na Resevno.
