Predlog za izlet: Pod cerkvenim stropom visi rebro (FOTO)
Širna ravnina Sorškega polja med Medvodami, Škofjo Loko in Kranjem je bila naseljena pred tisočletjem, ko so v te kraje freisinški škofi pripeljali naseljence iz tedaj prenaseljene Bavarske. Ob robu Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja je zrasla vrsta obcestnih vasi in posebej oblikovane njive, ki še danes potekajo tako, kot so bile dodeljene pred tisočletjem. Najlepše je, če si jih ogledamo s kolesom.
Mogočna cerkev Marijinega oznanjenja naj bi bila zgrajena s pomočjo Ajdovske deklice, ki pa se je napila mrzle vode in umrla.
V okolici Škofje Loke stoji več gradov, eden od njih, Ajmanov, stoji nekaj kilometrov iz mesta in so ga stoletja uporabljali kot podeželski gradič, iz katerega so upravljali okoliške posesti. Gradič iz 17. stoletja je doživljal vzpone in padce, med drugo svetovno vojno so ga požgali partizani. Nova oblast je iz škofjeloškega gradu izselila uršulinke, zato so morale najti novo bivališče. Odkupile so ruševine in jih pozidale v današnjo obnovljeno podobo. Z lepo besedo jih prosimo, da nas popeljejo po samostanu. Potrudile so se, da so grad in pripadajoča gospodarska poslopja obnovile v stari podobi, nekaj je narejeno na novo.
Planica je eden najlepših slovenskih krajev s prelepim razgledom.
Iz gradu se popeljemo mimo nekaj vasi do Dorfarjev in od tam do Crngroba pod Križno goro. Vas obvladuje mogočna cerkev Marijinega oznanjenja. Bojda je bila zgrajena s pomočjo ajdovske deklice, ki pa se je napila mrzle vode in umrla. V cerkvi je v njen spomin shranjeno rebro. Ni sicer dekličino, ampak je kitovo, ki so ga z romanja v Köln pred stoletji prinesli romarji in ga obesili pod strop cerkve, kjer je še danes.
Takoj za cerkvijo se začne markirana planinska pot, ki vodi v pobočja Križne gore. Pot se zlagoma dviga. Po približno štiristo višinskih metrih nas popelje do vasi Planica čisto pod vrhom grebena.
Sprehodimo se mimo izvira voda in hiš in že nas markirana pot usmeri proti vrhu. Še nekaj minut in smo na vrhu 824 metrov visoke Planice. Tam nas pričaka obnovljena cerkvica nadangela Gabrijela. Tudi tej se je požgani dolgo slabo pisalo, pred desetletji pa so jo obnovili in danes spet sije v starem sijaju.
S pobočij Planice, na katera smo se vzpenjali uro in pol, se odpre lep razgled po širni ravnini globoko spodaj in Polhograjskem hribovju na drugi strani ravnine. Imamo več možnosti, kako priti na vrh. Skoraj do vrha pripelje cesta. Nanjo pelje kopica planinskih poti, po kolovozih pa se da priti tudi s kolesom.
