Pohod po Scilkini poti: dolžino si lahko izberemo po lastnih željah (FOTO)
Planinsko polje leži sredi neskončnih notranjskih gozdov. Površje je propustno in površinskih vodnih tokov pravzaprav ni. Potem pa se na poti od Logatca proti Postojni s ceste odpre pogled na Planinsko polje. Dolgo je kakih pet kilometrov in ima nekaj kilometrov širine. Po njem se vije Unica, ki priteče iz Planinske jame in pod Logaško planoto ponikne v slikovitih Putickovih štirnah.
Po Planinskem polju nas vodi Scilkina pot, imenovana po rožici, ki pri nas raste le na tem mestu. Dolžino pohoda si lahko izberemo po lastnih željah. Okoli polja vodi cesta in je zato primerna za kolesarje. Dve cesti pa vodita prečno in si lahko pot tudi skrajšamo. Kadar koli pridemo, nam ponudi drugačno podobo. Spomladi in jeseni v času večjih in dolgotrajnih padavin se spremeni v precej veliko jezero, jeseni in pozimi pa v širne suhe travnike.
Glavno naselje je vasica Planina. Prav prek nje je nekdaj vodila italijansko-jugoslovanska meja in po okolici je vrsta vojaških gradenj, ki spominjajo na čase, ko to sosedstvo ni bilo najbolj prijazno.
Reka Unica priteče iz Planinske jame, ki je izhodna jama Postojnske jame nekaj kilometrov bolj proti jugu. Precej veliki reki se v podzemlju pridruži rečica Rak s Cerkniškega jezera. Vhod v jamo leži v neposredni bližini Malega gradu, ki je nekdaj varoval jamborno pot, ki je iz Notranjske vodila proti morju. Od mogočnega gradu iz 13. stoletja je ostal le še Ravbarjev stolp, a ta je impozanten.
Po Planinskem polju se vije Unica, ki priteče iz Planinske jame in pod Logaško planoto ponikne v slikovitih Putickovih štirnah.
Ni edini
Ta grad ni edini na Planinskem polju. Pod bornimi ostanki starega gradu ležijo kak kilometer proč, na drugi strani doline, mogočne ruševine dvorca Haasberg. Ta je bil stoletja v lasti družine Windischgrätz, a žal ni preživel strahot druge svetovne vojne. Dvorec so plemiči uporabljali kot gozdno gospodarstvo, ko so gospodarili z okoliškimi gozdovi, za katere se zdi, da se razprostirajo v nedogled.
Unica po Planinskem polju cikcaka sem in tja. Zračne razdalje ima le pet kilometrov, a sem in tja opravi kar 12 kilometrov poti. Pred Logaško planoto se njene vode začno izgubljati v podzemlje in na plan pridejo spet kot Ljubljanica na Vrhniki.
Da bi bili ponori čim bolj neovirani in da bi bil čas ojezeritve čim krajši, so nad dvema najpomembnejšima ponoroma konec 19. stoletja zgradili Putickove štirne. Gre za tvorbe iz železnih palic, ki še najbolj spominjajo na mišelovko in preprečujejo, da bi naplavine zamašile odtoke, zajezile polje in zamočvirile travnike.
Na Planinskem polju je marsikaj videti, peš ali s kolesom. Le odpraviti se je treba na ta konec naše domovine.
Okoli polja vodi cesta in je zato primerna za kolesarje, dve cesti ga prečkata in si lahko pot tudi skrajšamo.