Potep po dolenjskem podeželju (FOTO)

Reka Temenica je nekoliko nenavadna. Klasična kraška reka izvira ob južnem robu Posavskega hribovja pri vasi Javorje. Mimo Trebnjega se vije skozi gozdove, travnike in polja do vasi Grm, kjer prvič ponikne. Ponovno se njene vode pojavijo pri Mirni Peči nekaj kilometrov nižje in poniknejo na koncu kraškega polja pod Gorenjo vasjo.

Najbolj zanimiv je tretji prihod njenih voda na površino. To se zgodi pod skalnim previsom Lukenjske gore. Takrat se spremeni tudi njeno ime in se imenuje Prečna po bližnji vasi.

Razvidni so prvotna stolpasta zgradba pravokotnega tlorisa in ostanki obrambnih stolpov.

Ob tretjem izviru stoji precej velika ribogojnica, a tisto, kar je posebej zanimivo, je dobrih sto metrov proč. V zatrepu kraške doline stojijo ruševine gradu Luknja (Luegg). Prvič se v pisnih virih omenja v 13. stoletju. Pozidali naj bi ga vitezi Predjamski (Lueggerji). Po smrti njihovega zadnjega predstavnika, znanega viteza Erazma Predjamskega, je grad pripadel Habsburžanom, ti so ga imeli v lasti do konca 15. stoletja. Erazem Predjamski je na Notranjskem v istoimenskem gradu pod previsom v kljubovanju cesarju doživel prav tragično usodo.

V naslednjih stoletjih se je lastništvo gradu večkrat spremenilo. Njegov zadnji lastnik je bil novomeški trgovec Franc Seidl, ki ga je imel do druge svetovne vojne. Zaradi davka na strehe po prvi svetovni vojni je lastnik streho razkril in grad prepustil propadanju. Grad je torej propadel po naravni poti in ne s požigom v vojni kot številni drugi dolenjski gradovi. Ohranila pa se je grajska pristava, gospodarsko poslopje nekaj sto metrov nižje, že skoraj na ravnini.

Dviga se nad ribogojnico.

Ob obisku razvalin nas preseneti, za kako veliko zgradbo pravzaprav gre. Vse to ob dejstvu, da grad stoji v zatrepni dolini, sredi ničesar, tako rekoč sredi širnih gozdov. Nekdaj je bil dostop do grajske stavbe prek dvižnega mostu in obrambnega jarka. Mostu že zdavnaj ni več in grad si lahko znotraj ogledamo po precej izpostavljenem vzponu po strmi brežini. Razvidni so prvotna stolpasta zgradba pravokotnega tlorisa in ostanki obrambnih stolpov.

Grad po Valvasorju

Pod gradom reka Temenica, ki je sedaj Prečna, dobi nižinsko podobo. V okljukih se vije po ravnini mimo športnega letališča in se po sedemindvajsetih kilometrih svoje poti tik nad Novim mestom zlije v reko Krko.

Zaradi davka na strehe po prvi svetovni vojni je lastnik streho razkril in grad prepustil propadanju.