Predlog za izlet: Potovanje skozi čas v Bohinjski Bistrici (FOTO)
Železo je bilo od nekdaj izjemno pomembna kovina, prav tako fužinarski kraji. Eno od območij, kjer je bilo mogoče najti precej železove rude, je bilo od nekdaj širše območje Bohinja. Že v starejši železni dobi so na 580 metrov visoki vzpetini na obrobju Bohinjske Bistrice zgradili železarsko središče. Iz tega časa so pri arheoloških izkopavanjih odkrili objekte, ki so bili plavži, topilnice, kovačnice in bivalne hiše. Ajdovski gradec je bil naseljen tudi v poznorimskem času, na kar nakazujejo ostanki rimskega naselja iz 4. in 5. stoletja in številni tam najdeni rimski novci.
Po koncu antične dobe je železarstvo v Bohinju zamrlo, ponovno pa se je obnovilo pet stoletij pozneje. Ajdovski gradec je v slovenski zavesti ostal predvsem zaradi pesnitve Franceta Prešerna Krst pri Savici. Prav tja je pesnik postavil zadnje oporišče prvobitnih Slovencev pod vodstvom Črtomira v boju proti tujim osvajalcem, ki so s sabo prinesli krščanstvo.
Že v starejši železni dobi so na vzpetini na obrobju Bohinjske Bistrice zgradili železarsko središče.
Našo pot na antično naselbino začnemo na robu naselja na parkirišču Vodnega parka. Od wellness centra se odpravimo proti železniški postaji. Na poti prečkamo park z manjšim umetnim jezercem in slapom tik ob mostu, ki prečka rečico Bistrica. Park je posvečen Giacomu Cecconiju. Avstrijski gradbenik italijanskega rodu je bil tisti, ki je leta 1906 dokončal enega največjih slovenskih gradbenih projektov – to je 6327 metrov dolg Bohinjski predor na Bohinjski progi, ki z Dunaja vodi proti Trstu. Vhod v predor je v neposredni bližini, na graditelja pa spominja manjši spomenik v parku.
Ostankov nekdanjega železarstva ni mogoče videti, saj je vrh prekrit s travnikom.
Mimo železniške postaje se sprehodimo po nasipu ali pa se po nasipu spustimo do kolovoza in po podvozu na drugo stran železniške proge. Takoj na drugi strani se na levo odcepi manjša stezica. Prečkamo manjši travnik in stopimo v gozd. Stezici sledimo petnajst minut, pripelje nas na vrh precej velike uravnave. Tam stojita precej visok drog za slovensko zastavo in informacijska tabla z vzorci železnih izdelkov, najdenih na Ajdovem gradcu.
Ostankov nekdanjega železarstva ni mogoče videti, saj je vrh prekrit s travnikom, pobočja pa z gostim gozdom. Lahko pa si z bližnje klopce ogledamo Bohinjsko Bistrico pod nami in bohinjske gore vsenaokoli nas.
