PO SLOVENIJI

Potovanje v preteklost

Vrh Gradišče nad Sotesko je danes pokrit z gozdom, od rimske trdnjave, ki je tam nekoč stala, pa po dveh tisočletjih ni kaj dosti ostalo.
Fotografija: Gradišče je visoko 724 metrov. FOTO: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Gradišče je visoko 724 metrov. FOTO: Janez Mihovec

V tretjem stoletju je življenje v rimskem imperiju postalo nevarno. Rimskega miru (Pax Romana) je bilo nepreklicno konec. Vzrok za takšne razmere je ležal tisoče kilometrov daleč stran, na kitajski meji. Huni so poskušali prodreti v cesarstvo sredine, kitajsko cesarstvo, a so jih kitajske čete strahovito porazile in postalo je jasno, da je divjim nomadom pot na vzhod zaprta. Obrnili so se na zahod in pred seboj gnali tam naseljena ljudstva. Ta so v strahu pred nevarnostjo izza hrbta pritisnila na rimske meje in v selitvi narodov poskušala najti nov življenjski prostor. Rimske meje so bile vedno bolj ogrožene.

Ostanki trdnjave so ponekod še vidni. FOTO: Janez Mihovec
Ostanki trdnjave so ponekod še vidni. FOTO: Janez Mihovec

Zaradi vpadov v notranjost cesarstva je vojska utrdila najpomembnejše prehode, civilisti pa so iskali zavetje tudi v višinskih zatočiščih. V Zgornjesavski dolini sta bili takšni oporišči Ajdna na prepadnem skalnem stožcu nad vasjo Potoki in malo znana rimska trdnjavica Gradišče nad Sotesko.

Dolina Save Dolinke se nekaj sto metrov nad vasjo Potoki zoži v sotesko in prehod naprej proti zahodu je otežen, 724 metrov visok vrh Gradišče nad njo pa je kot naročen za vojaško postojanko, ki kontrolira prehod.

Pogled na vas Potoki FOTO: Janez Mihovec
Pogled na vas Potoki FOTO: Janez Mihovec

Sprehodimo se torej na Gradišče. Naše izhodišče je lahko v vasi Potoki ali pa pri malem železniškem mostu nekaj sto metrov nad vasjo. V obeh primerih pridemo na kolovoz, ki nas pripelje do stebra daljnovoda; tam kolovoz zapustimo in se usmerimo na komaj vidno in nemarkirano stezico, ki vodi v strm klanec. Po pol ure vzpona po precej izpostavljenem terenu smo končno na vrhu. Tam je nekaj ravnine, ki se na tri strani neba skoraj prepadno spušča v globino. Le proti severu je strmina nekoliko bolj položna in tako dostop lažji.

Z Gradišča se odpre razgled na Jesenice. FOTO: Janez Mihovec
Z Gradišča se odpre razgled na Jesenice. FOTO: Janez Mihovec

Po dveh tisočletjih od rimske trdnjave ni kaj dosti ostalo. Tu in tam na plan pogleda nekaj kak meter visokega zidovja. Vse drugo je odnesel čas in je zaraščeno. Celoten vrh je danes pokrit z gozdom, na posameznih manjših jasah pa se odpre razgled proti Lescam na eni in Jesenicam na drugi strani.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije