Pred Turki skočile v prepad (FOTO)

Stara legenda pravi, da so nekega lepega dne v 16. stoletju na Velikolaško vdrli Turki na roparskem pohodu. Prebivalci Rožne vasi so se zatekli v bližnji tabor okoli cerkvice svetega Lenarta. Le tri dekleta, ki so nabirale jagode, so bile o nevarnosti obveščene prepozno. Pot do tabora jim je bila zaprta, zato so bežale naprej proti Iškemu vintgarju. Obstale so na robu prepadne stene in v strahu, da jih ne bi ujeli Turki, same poskakale v prepad. Legenda pravi, da so na tem mestu skale še vedno obarvane rdeče, vas pa so po tragičnem dogodku preimenovali v Krvavo Peč.

Divjina Iškega vintgarja

Zahodno od vasi Rašica v bližini Velikih Lašč se razprostira valovit svet, poseljen s samotnimi vasmi. Ceste vodijo sem ter tja in ena izmed njih nas pripelje tudi do Krvave Peči. V njej je nekaj stalno naseljenih hiš in številne počitniške. Iz Krvave Peči nas pot popelje na vrh nad vasjo mimo starodavnega vodnega zajetja, ki je do 50. let prejšnjega stoletja skrbelo za vodno oskrbo zaselka. Na neizrazitem grebenu stoji cerkvica svetega Lenarta iz 17. stoletja. Obdana je z zidom, ki je ostanek nekdanjega taborskega obzidja, ob njej je vaško pokopališče. Na zidu božjega hrama so ostanki fresk, v notranjosti pa občudovanja vreden leseni strop.

Vas grozljivega imena

Starodavna legenda o častnem samomoru treh deklet bi znala biti resnična. Le nekaj sto metrov od cerkve je valovitega sveta, poraslega z gozdom in travniki, kar naenkrat konec. Pobočje se prepadno spušča v sotesko Iškega vintgarja. Z razgledišča nad prepadi se odpre pogled po Rakiški planoti, Krimskem pogorju in Mokrškem hribovju.

Čudoviti leseni strop

Do Krvave Peči lahko pridemo tudi po drugih poteh. Markacije nas pripeljejo iz Iškega vintgarja, s Kureščka, Predgozda in Rutarske planote. V vseh primerih se gibamo po širnih gozdovih in neokrnjeni naravi. Običajno je treba spoštovati mir narave, v tokratnem primeru pa je dobro biti nekoliko glasnejši. To je namreč že življenjski prostor medveda.