Predlog za izlet: Bojevita koroška vas (FOTO)
Na robu dela Koroške, ki je po plebiscitu leta 1920 ostala v Sloveniji, najdemo slikovito vasico Libeliče. V slovenskem kolektivnem spominu so ostali njeni prebivalci kot tisti, ki kljub izgubljenemu plebiscitu niso želeli živeti v Avstriji. S trmo in upornostjo jim je to tudi uspelo.
Libeliče so prvič omenjene v pisnih virih leta 1201.
Vasica na jugu Libeliškega polja in ob robu Libeliške gore je še marsikaj več. Prvič je bila omenjena v pisnih virih leta 1201. V 16. stoletju je postala pomembno pristanišče za splave na Dravi. Stoletja je potekalo splavarstvo. V hribovitih Alpah so kmetje posekali visokokakovostno drevje. Iz debel so naredili splave in se po reki z njimi odpravili v Slavonijo, kjer je drevje nekakovostno in neprimerno za resno gradbeništvo. V Slavoniji so les prodali za precej višjo ceno, kot bi ga lahko doma, in se z denarjem peš vrnili domov. Pot je bila dolga, naporna (včasih tudi nevarna), zato se je bilo treba tudi odpočiti, in Libeliče so bile eden izmed krajev za postanek.
Nad gručasto vasico se dviga starodavna gotska cerkvica svetega Martina.
Nad gručasto vasico se dviga starodavna gotska cerkvica svetega Martina, zraven nje je okrogla kostnica, v kateri so shranjene kosti njenih umrlih prebivalcev. Cerkev je bila zgrajena v začetku 12. stoletja in je ena najstarejših pri nas. V prvotni obliki je predromanska, nato večkrat prezidana v današnjo podobo. Še bolj zanimiva je poleg cerkvene ladje ležeča kostnica. Stara slovenska navada je, da so umrle pokopavali okoli vaške cerkve. Če pa je vas kot Libeliče stara stoletja, nastane prostorska stiska. V Libeličah so težavo rešili tako, da so zgradili kostnico. V pritličju je kapela, pod njo pa množica človeških kosti, prekopanih z bližnjega pokopališča.
12. oktobra 1920 smo Slovenci nesrečno izgubili plebiscit in Libeliče so se znašle na avstrijski strani meje. A to ni ustavilo prebivalcev vasice, ki jih je še danes le nekaj več kot 200. Dve leti so se vrstili prepiri z avstrijskimi oblastmi in se prenašali mejni kamni. Vaščanom je 1922. končno uspelo: vas je ostala v Sloveniji, Avstrijci pa so kot nadomestilo dobili nekaj prav tako spornega ozemlja v bližini Gornje Radgone.
V spomin na te pomembne čase v vasi stoji manjši muzej, v katerem sta prikazana vaško prizadevanje v času plebiscita in življenje v vasi skozi stoletja. Pa tudi stara gasilska brizgalna, za katero so se vaščani z avstrijskimi oblastmi dolgo prepirali.
Potep po Libeličah je sprehod po slovenskem podeželju na skrajni meji slovenske Koroške. Je potep po idilični kmečki pokrajini, kjer čas teče nekoliko drugače in predvsem počasneje.