Predlog za izlet: Če nas ne ohladi senca, nas bo skok v jezero (FOTO)

Na poti proti Dolenjski se pri Škofljici končno izvijemo iz meja velikega mesta. Nekdanja glavna prometnica, t. i. stara dolenjka, je svoj promet preselila na bližnjo avtocesto in vse skupaj je postalo nekoliko bolj mirno. Nad naseljem se začne gričevnat svet, kjer se lahko sprehodimo mimo srednjeveške cerkvice, baročnega dvorca pa vse do divjega kopališča v opuščenem kamnolomu. Morda še boljša ideja: zapeljemo se s kolesom.

Iz vasi Lanišče nas pot popelje do dvorca Lisičje.

Prvotna cerkev je bila zgrajena že v 10. stoletju.

Valvazorjeva podoba dvorca Lisičje

Na Škofljici zavijemo proti severu in se zapeljemo do gručaste vasi Lanišče. Nad njo se na manjši vzpetini dviga podeželska cerkvica svete Uršule. Na prvi pogled le še ena podružnična cerkev. Toda prvotna cerkev je bila zgrajena že v 10. stoletju, večkrat prezidana in šele v 18. stoletju je nekdaj gotska zgradba dobila današnjo barokizirano podobo.

Iz vasi Lanišče nas pot popelje do dvorca Lisičje. Graščina nikoli ni bila mišljena kot utrdba, ampak je bila v 16. stoletju zgrajena kot podeželski dvorec na razglednem pobočju nad vasjo. Prvi lastnik je bil Pankracij plemeniti Baričevič. V stoletjih je šlo lastništvo skozi več rok, tik pred drugo svetovno vojno pa je bila njegova lastnica Mary Lloyd. Prvotno je graščina nosila nemško ime Gayerau. Jastrebova jasa. Domnevno po jastrebih, ki so radi jadrali po bližnjih pobočjih. Slovensko ime Lisičje je graščina dobila po lisicah, ki naj bi jih bili polni bližnji gozdovi. Kot toliko drugih je tudi ta dvorec šel skozi hude čase v obdobju druge svetovne vojne. Bil je domobranska postojanka, potem pa so se v njem naselile družine delavcev, ki so delali v bližnjem, danes zapuščenem rudniku barita. Nekdaj dragocena oprema gradu je bila izropana in raznesena naokoli. Nekaj časa je bila v stavbi vojska, potem pa je bila prepuščena pozabi. Šele v zadnjih desetletjih, ko je dvorec prevzela v last občina Škofljica, so tudi zanj prišli boljši časi. Graščino počasi obnavljajo in danes že sije v nekdanjem blišču.

Od graščine pa se spustimo v čisto drugačen kraj. Pod podvozoma zaidemo pod avtocesto in železnico do bližnje vasi Pleše. Na robu vasi je nekdaj deloval kamnolom, danes pa je ta zapuščen. S pobočij v kamnolom teče vrsta izvirov, ki so na dnu oblikovali precej veliko jezero. Okolica se je sčasoma zarasla, v tem zanimivem in skritem jezeru pa se je v vročih poletnih dneh oblikovalo priljubljeno, a divje kopališče, ki ga oblega mnogo okoličanov.