Predlog za izlet: Po poti srednjeveških vitezov (FOTO)
Kraji nad rodovitnim Ljubljanskim poljem so naseljeni od nekdaj. V srednjem veku je to pomenilo le še to, da jih je bilo treba ustrezno zaščititi.
Vitez Ulrich oziroma Wdalnicus de Fledinich je to še kako dobro razumel. Prva omemba gradu, ki ga je pozidal na robu hrbta, sega v leto 1136. Grad Flednigg, kot se je nekdaj imenoval Smledniški grad, je z griča obvladoval bližnjo in širšo okolico. Skozi stoletja je zrasel v mogočno trdnjavo, a leta 1511 je bilo vsega bolj ali manj konec. Tedaj je celotno današnjo Slovenijo prizadel silovit potres. Grad se je spremenil v mogočne razvaline. Graščaki so nekoliko nižje na ravnini postavili dvorec Lazarini. V tem času ni bilo več potrebe po varnosti in dvorec je postal podeželska palača in ne več utrdba.
O gradu in njegovih lastnikih se je ohranila temačna legenda.
Starodavne ruševine so kljub vsemu ostale na slabem glasu. V ljudskem spominu ni ostal kot bivališče graščaka, ki upravlja posestvo, ampak kot roparski grad, katerega vitezi so terorizirali prebivalstvo širše okolice. O gradu in njegovih lastnikih se je ohranila tudi temačna legenda.
Lastnik gradu naj bi bil strasten kvartopirec. Žilica mu ni dala miru, da ni v kartah poizkušal premagati katerega koli nasprotnika. Nekega dne se mu je nasproti postavil enakovreden nasprotnik. Sam Hudič ga je skušal, in tu je plemiča zadela kruta usoda. Zakockal je vse svoje premoženje, dušo in še življenje svoje hčerke, ki se je spremenila v kačo. Legenda še pravi, da se je nekaj stoletij kasneje ob bližnjem potočku kača prikazala umazanemu pastirčku, ki se je tja prišel odžejat. S tragičnim glasom se mu je zaupala: »Če bi se še umil, bi se jaz lahko odrešila in spremenila nazaj v človeško podobo, ti pa bi dobil tri vreče zlatnikov. Tako pa sem prekleta še naprej!« Kača je nato izginila v skalovje nad izvirom in ni je bilo več na spregled.
Začnemo v vasi Smlednik pod gradom in se po četrt ure po Križevem potu povzpnemo do gradu.
Dandanes o prekletstvu ni več sledi, se je pa ohranila pohodna pot. Začnemo v vasi Smlednik pod gradom in se po četrt ure po Križevem potu povzpnemo do gradu. Za gradom je pohodna pot, ki jo lahko prevozimo tudi z gorskim kolesom, in se nadaljuje v smeri Vodic proti protiturškemu taboru nad vasico Repnje. Uro hoje potrebujemo, da se sprehodimo do drugega konca grebena. Protiturški tabor se je ohranil skorajda točno tak, kot je bil pred petimi stoletji. Okrog in okrog je obdan z obzidjem, v njem pa so ohranjeni trije obrambni stolpi. Eden je spremenjen v zvonik, ki je del obzidja in ne del cerkvene ladje; ta stoji samostojno znotraj tabora.
Od protiturškega tabora se v petnajstih minutah spustimo še v vas Repnje, kje se je pred dobrima dvema stoletjema rodil znani slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar. Od tu se pod vznožjem hrbta vrnemo na izhodišče. Mimo še ene znamenitosti, jezerc v Hrašah. Jezera so umetnega nastanka in tako rekoč vrvijo od življenja.
