IDEJA ZA PRAZNIČNI POTEP

Razgledni vrh v srcu Škofjeloškega hribovja (FOTO)

Blegoš je s 1562 metri višine najvišji vrh daleč naokoli, a je kljub temu sorazmerno lahko dostopen, nanj vodi vrsta markiranih poti.
Fotografija: Koča na Blegošu leži na višini 1391 metrov, praktično pod samim vrhom. FOTO: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Koča na Blegošu leži na višini 1391 metrov, praktično pod samim vrhom. FOTO: Janez Mihovec

Na sredini Škofjeloškega hribovja najdemo plečati vrh z imenom Blegoš. S svojimi 1562 metri višine je najvišji vrh daleč naokoli. A kljub svoji precejšnji višini je sorazmerno lahko dostopen. Po makadamskih poteh je možen dostop do Koče na Blegošu. Ta leži na višini 1391 metrov, praktično pod samim vrhom. Od tu do vrha je le še 15 minut sprehoda.

Še bolje pa je, da se vsaj večji del poti sprehodimo po eni izmed številnih markiranih poti. Blegoš je dostopen tako iz doline Selške kakor tudi Poljanske Sore. Iz Selške doline tik pred Zalim Logom zavijemo v dolino Davče in se povzpnemo po Matevžkovi grapi. Če se bomo na pot podali iz Poljanske doline, pa je najbolje začeti v Poljanah ali Hotavljah. Iz obeh krajev nas večje število markiranih poti popelje na vrh. Možno je tudi prečenje po grebenu. Ta se začne na Starem vrhu in prek Koprivnika popelje na vrh. Od tu pa se greben še kar nadaljuje proti zahodu, in sicer proti Črnemu vrhu.

Od koče do vrha je 15 minut sprehoda. FOTO: Janez Mihovec
Od koče do vrha je 15 minut sprehoda. FOTO: Janez Mihovec

Ob vzponu na Blegoš skorajda ne moremo mimo ostankov Rupnikove linije. Pred sedemdeseti leti je prav tu v smeri severa proti jugu tekla meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo. Državi sta bili v latentnem sporu in tako sta obe dve na predvečer druge svetovne vojne utrdili svojo stran meje.

Na italijanski strani je linija utrdb dobila ime Alpski zid, na Jugoslovanski strani pa po svojem graditelju Rupnikova linija. Vsepovsod se razprostirajo grde betonske zgradbe, ostanki nekdanjih bunkerjev. Kopica teh betonskih zgradb in druge so tudi na vrhu Blegoša, ki je bil zaradi svoje višine še prav posebnega strateškega pomena. Na vse strani se namreč razprostirajo strmi travniki.

Od tistih časov je minila že cela vrsta desetletij. Nekdanji bunkerji se sesedajo sami vase. Precej boljše kot nanje se je razgledati naokoli. Proti severu se odpre razgled na Ratitovec in Jelovico, ki jima sledijo Julijske Alpe. Proti jugu seže pogled na Dinarsko gorstvo, ki se konča šele nekje v daljavi v Jadranskem morju.

Ostanki Rupnikove linije FOTO: Janez Mihovec
Ostanki Rupnikove linije FOTO: Janez Mihovec

Čudovit je pogled na Julijske Alpe. FOTO: Janez Mihovec
Čudovit je pogled na Julijske Alpe. FOTO: Janez Mihovec

Proti Koprivniku, Novemu in Staremu vrhu FOTO: Janez Mihovec
Proti Koprivniku, Novemu in Staremu vrhu FOTO: Janez Mihovec

Vasi pod Blegošem FOTO: Janez Mihovec
Vasi pod Blegošem FOTO: Janez Mihovec

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij