Razlog za obisk planine: prideš bolan, odideš zdrav
Vtis, ki so ga name naredili v Ljubljani, je izvrsten. Slovenci so komunikativen narod, prijetni ljudje, vedo, kaj si želijo, zato sem z našo predstavitvijo izredno zadovoljen,« pojasnjuje Vladislav Mirković, direktor hotela Bijele vode, ki stoji v samem osrčju Nacionalnega parka Kozara v BiH. Hotel so namreč na sejmu Alpe Adria letos predstavljali prvič.
»Čeprav Slovenci na prvi vtis pravijo, da je hotel s komplet spa storitvami, od zunanjega do notranjega bazena, savn, solne sobe, fitnesa in celo hamam kopalnice, morda zanje preveč luksuzen, pa se strinjajo, da nismo preveč luksuzni, da bi bili cenovno nedosegljivi,« pojasnjuje sogovornik.
Objekt, edini v vsem nacionalnem parku, kjer ni črnih gradenj, sicer obstaja od leta 1964, ko je bila na tem mestu samo restavracija. V 70. letih prejšnjega stoletja so dogradili nekaj sob in postal je motel, ki se je po vojni v BiH še povečal. »Zdajšnji lastnik Dragan Grbić ga je najprej leta 2015 prenovil, leta 2022 pa dogradil še spa center ter dodal novih 27 sob in tri apartmaje,« pravi sogovornik in dodaja, da so le sto metrov oddaljeni od znamenitega spomenika padlim borcem druge svetovne vojne.
Sredi Nacionalnega parka Kozara
»Prepričan sem, da je hotel prav zaradi nacionalnega parka, ki ga Slovenci poznajo še iz časa skupne države, za slovenske državljane najbolj zanimiv, saj stoji v osrčju parka, obkrožen z borovim gozdom, drevesa tam so stara več kot sto let. Imamo 240 kilometrov označenih kolesarskih poti, več kot 300 kilometrov pešpoti, v sodelovanju s planinskim društvom ponujamo delavnice gobarjenja, ko lahko gobe, ki jih naberete, tudi skuhate. Kozara je planina vitalnosti, udomačena narava, na vrh lahko pridete v supergah, ni bojazni, da bi naleteli na minska polja,« dodaja. Pomembna se mu zdi tudi bližina: »Od Ljubljane smo oddaljeni le dobre tri ure vožnje, Kozara je tako tudi dobra vstopna točka za obisk preostale BiH.«
Bosanci so znani po svoji gostoljubnosti, v hotelu pa ponujajo pristno hrano, kozarski meni, ki poleg mesnih jedi izpod peke ponuja tudi uštipce, kajmak, prav posebno polento, ki ji pravijo cicvare. Vse sestavine pridobivajo od lokalnih kmetov, sami pa so tudi lastniki destilarne, kjer »pečejo svojo rakijo, dunjo in slivo, pa tudi vino vrst merlot in chardonnay«. Sladice niso »fensi«, pravi Mirković, tudi te so domače: »Znani smo po jabolčni piti, podobni vašemu jabolčnemu štrudlju, z razliko, da je bolj sočna, mokra,« poznavalsko pojasnjuje direktor. Tako kot je navada v krajih južno od nas, pa vas tudi tam ob vikendih čaka glasba v živo.
240 kilometrov kolesarskih poti imajo.
Prideš bolan, odideš zdrav
Pred prvo svetovno vojno je bilo na tem kraju zdravilišče za zdravljenje pljučnih bolezni. »Dokazano je, da je to območje zračna pravljica, prideš bolan, odideš zdrav, saj ta naša neokrnjena narava in čist zrak spreminjata krvno sliko,« pravi sogovornik in dodaja, da ima s tem v družini lastne izkušnje. Glede na hiter tempo življenja sta torej mir in narava, ki jo lahko užijete v Nacionalnem parku Kozara, zagotovo razlog za obisk te planine. Če jo pogledate iz zraka, ima obliko venca, kjer so svoj pečat pustile vode. Tudi Bijele vode.