Slivniško jezero: priljubljena turistična točka in vzor biološke pestrosti
Le malokdo ve, kako energijsko in materialno požrešne so železarne. Za svoje delovanje potrebujejo veliko vhodnih surovin, tudi veliko vode, zato jih običajno postavljajo v bližino bogatih vodnih virov. Železarna Štore v bližini Celja v tem pogledu ni nič drugačna.
Da bi pokrili njene potrebe, so 1976. blizu kraja Gorica pri Slivnici ob cesti iz Celja proti Podčetrtku z eno pregrado zajezili Dobrinski potok in potok Ločnica. Nastalo je 84 hektarov veliko Slivniško jezero, Kozjansko morje, kot ga mnogi imenujejo. Z vodo so oskrbovali železarno, v zajezitev pa so postavili še manjšo hidroelektrarno, katere vode se stekajo v reko Voglajno, kot se vodotok obeh potokov imenuje nizvodno.
Turistična točka
V naslednjih desetletjih se je tehnologija toliko spremenila, da železarna takšnih količin vode kot nekdaj ne potrebuje več, jezero pa se je ohranilo in postalo ihtiološki in ornitološki rezervat. V jezeru, ki se kot nekakšna kača vije med okoliškimi vrhovi, živi kar 119 vrst ptic in 32 vrst rib, rakov, piškurjev, žab in školjk. V njem je mogoče najti tudi nekatere redke vrste rastlin.
V petih desetletjih obstoja se je jezero turistično razvilo. Ob njegovih brežinah je vrsta sprehajalnih poti. Primerno je za ribolov, vodne športe, rekreacijsko dejavnost in piknike. Na Ramni plaži, kjer je tudi gostinska ponudba, je prostor za razne družabne prireditve. Slivniško jezero nas kliče, da ga obiščemo v vseh letnih časih.
