KRASNI SPREHOD

Predlog za izlet: srednjeveška cerkvica nad Poljansko dolino (FOTO)

Zapeljemo se skozi Škofjo Loko v Poljansko dolino, v vasici Zminec parkiramo in se odpravimo v pobočje Lovrenške gore, približno tristo višinskih metrov višje.
Fotografija: Cerkvica stoji na višini 580 metrov. FOTO: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Cerkvica stoji na višini 580 metrov. FOTO: Janez Mihovec

Pred petimi stoletji je po Primorski in Gorenjski hodil zanimiv možak. Pravili so mu Jernej iz Loke in kot nadarjen slikar samouk je s freskami poslikal kopico podeželskih cerkva. Številne so se skupaj z njegovimi deli ohranile do današnjih dni in ena takih stoji na Lovrenški gori nad Poljansko dolino.

 

Še danes je na stenah cerkvene ladje ohranjenih precej fresk, ki jih je ustvaril Jernej iz Loke. FOTO: Janez Mihovec
Še danes je na stenah cerkvene ladje ohranjenih precej fresk, ki jih je ustvaril Jernej iz Loke. FOTO: Janez Mihovec

Zapeljemo se skozi srednjeveško mesto Škofja Loka v Poljansko dolino. V vasici Zminec parkiramo in se odpravimo v pobočje Lovrenške gore, približno tristo višinskih metrov višje. Gor vodi več poti. Lahko izberemo tisto ob cesti, ki čez preval vodi v vas Breznica pod Lubnikom, ali pa se odpravimo po gozdu. V obeh primerih nas popelje do sedla pod Lovrenško goro, kjer se v mežnariji dobi ključ cerkvice.

S sedla potrebujemo še deset minut, da se po grebenu čez travnike in skozi gozd sprehodimo do cerkvice, ki stoji na višini 580 metrov. Posvečena je svetemu Lenartu, nastala je konec 15. stoletja, v naslednjem stoletju pa jo je poslikal Jernej iz Loke. Še danes je na stenah cerkvene ladje ohranjenih precej njegovih fresk. Cerkev je v osnovi gotska, v naslednjih stoletjih so jo predelali v baročnem stilu, prav tako notranjo opremo, in takšna je ostala do današnjih dni. Zunaj najdemo vpisno knjigo, običajno pa tudi steklenico s kozarcem, da si človek priveže dušo. 

Lahko gremo po gozdu. FOTO: Janez Mihovec
Lahko gremo po gozdu. FOTO: Janez Mihovec

Cerkvica ni na najvišjem vrhu. Vedno ožji greben nas vodi naprej do 611 metrov visoke neizrazite vzpetine kakšnih deset minut proč. Nič čudnega ni, da cerkvice niso postavili na najvišji točki. Greben je namreč tako ozek, da ni prav nobenega prostora.

V dolino se ni treba vračati po isti poti. Krožna po gozdni poti nas po južnih pobočjih pripelje spet nazaj v Zminec.

Pot na Lovrenško goro je pot po slovenskem podeželju. Z vrha ni posebnega razgleda, saj ga zakriva gozd, a prečkamo več travnikov in z njih se odpre razgled po Poljanski dolini in vaseh pod Lubnikom na ene najlepših krajev slovenskega podeželja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije