POČITNIŠKA MALHA

Trst – mestna zgodba na stičišču kultur

Trst je pogosta in priljubljena destinacija enodnevnih izletnikov, a kot smo se lahko prepričali v družbi mlade Tržačanke, turistične vodnice, ponuja veliko več kot le posedanje ob skodelici kave in nakupovanje v katerem od mnogih butikov.
Fotografija: Trst, Veliki kanal z Rdečim mostom (Ponterosso) v ozadju FOTO: Depositphotos
Odpri galerijo
Trst, Veliki kanal z Rdečim mostom (Ponterosso) v ozadju FOTO: Depositphotos

Trst ima dolgo in razgibano zgodovino, smo izvedeli od naše turistične vodnice Tiziane Zamai, ki nas je med nekajurnim obiskom popeljala naokoli. Ustanovljen v rimskih časih kot Tergeste je v stoletjih doživel številne preobrazbe. Kot zanimivost lahko omenimo, da je izvor njegovega antičnega imena povezan tudi z našo besedo trg.

Razgibana zgodovina

Konec 14. stoletja se je Trst po dolgoletnem boju z Beneško republiko za prevlado v severnem Jadranu prostovoljno predal nadzoru Habsburžanov in nato doživel velik gospodarski in kulturni razcvet. Postal je pomembno trgovsko središče monarhije in njena glavna luka. Leta 1719 ga je cesar Karel VI. razglasil za svobodno pristanišče, že pred tem pa leta 1717 prosto plovbo po Jadranu, s čimer se je začelo najpomembnejše obdobje zgodovine mesta. Kot stičišče različnih kultur in svetov je pridobil duh svetovljanstva, ki ga lahko začutimo še danes.

Slovenski Trst

Zapišimo še, da je bil Trst v začetku 20. stoletja največje slovensko mesto, saj je imel celo več slovensko govorečih prebivalcev kot Ljubljana. Da je res »slovenski«, pričata tudi imeni figur, ki krasita stolp občinske stavbe na Trgu zedinjenja Italija – Mihec in Jakec. Za Tržačane sta Mihec in Jakec alegoriji mestnih prebivalcev, ki natančno vidijo, kaj se dogaja, vendar se ne vmešavajo v politične afere, temveč vestno opravljajo svoje delo. Po imenih sta Slovenca in se tudi v italijanščini imenujeta enako, le da je zapis njunih imen prilagojen italijanskemu pravopisu 'Micheze e Iacheze'. Izvirnika sta zdaj shranjena v tržaškem gradu San Giusto.

Po prvi svetovni vojni je mesto pripadlo Italiji in v 30. letih doživelo razvoj fašizma, ki mu je pustil svoj pečat – tako v impozantni arhitekturi, izkopavanjih rimskih ostalin kot preganjanju drugače mislečih, kar je bilo pravo nasprotje siceršnjega duha Trsta kot svobodnega pristanišča. Po drugi svetovni vojni je bil pod nadzorom zahodnih zaveznikov in nato Jugoslavije, preden je leta 1954 spet postal del Italije.

Sprehod po mestu

Dobro izhodišče za raziskovanje mesta je največji tržaški trg, ki je tudi eden največjih obmorskih trgov v Evropi, Trg zedinjenja Italije (it. Piazza Unità d'Italia), ki mu Tržačani ljubkovalno pravijo dnevna soba mesta oziroma Veliki trg (it. Piazza Grande). Obkrožajo ga veličastne palače, vključno z mestno hišo in čudovitimi kavarnami, med katerimi gotovo izstopa slovita Caffé degli Specchi (slov. Kavarna ogledal) iz leta 1839. Na njem deluje tudi turistični informacijski center, kjer lahko dobite koristne namige za raziskovanje mesta in okolice. Naša vodnica Tiziana nam je povedala, da so bile na tem območju nekoč soline, ki so dolgo zagotavljale blaginjo meščanov. Številne stavbe, ki jih danes tam občudujemo, so bile zgrajene šele v času Marije Terezije in pozneje – zato četrt vzhodno od Velikega trga imenujejo tudi Terezijanska četrt.

Rdeče luči

Turistično manj oblegane so ulice zahodno od trga, v predelu Cavana, kamor smo se podali tudi mi s Tiziano. Ta del mesta je obstajal že v rimskih časih in velja za staro mestno jedro. Ker sta bila obala in pristanišče blizu, so mnoge hiše v Cavani gostile bordele, kar je bilo za pristaniški kraj v tistih časih nekaj običajnega. Eno od javnih hiš, ki so jo zaradi majhnih sob poimenovali Bordel kubični meter (it. Il metro cubo, v ulici Via Pescheria 7), je v svojem pismu prijatelju Italu Svevu omenjal pisatelj James Joyce, ki bordelom pravi »hiše javne nevarnosti«. Ta stavba je danes vključena v Pot Jamesa Joycea po Trstu.

Trst FOTO: Giuseppe Masci
Trst FOTO: Giuseppe Masci

Tiziana nam je pojasnila, da je Cavana v zadnjih dveh desetletjih doživela pravi preporod. Nekoč je bila to zanemarjena in zapuščena četrt, kamor ni bilo varno zahajati, danes pa je med domačini priljubljeno območje za pešce, polno življenja, z ozkimi tlakovanimi ulicami, starimi stavbami in številnimi lokali. Med sprehodom po njej lahko odkrijete zanimive trgovinice, umetniške galerije in čudovite trge, kot je Piazza Cavana.

Grič sv. Justa

Nad starim mestnim jedrom se dviguje grič sv. Justa (San Giusto), zaščitnika mesta Trsta, kjer stojita najmanj dve pomembni tržaški zgradbi: katedrala sv. Justa in grad San Giusto. Katedrala, ki ima romanske in gotske arhitekturne elemente, je nastala z združitvijo dveh cerkvenih stavb in natančno oko bo opazilo, da zaradi tega ni čisto simetrična. Ker je na vrhu griča v času antike stalo svetišče, so graditelji lepe stebre templja ohranili in še vedno jih lahko vidimo v notranjosti zvonika. S plačilom simbolične vstopnine se lahko na zvonik tudi povzpnemo in uživamo v čudovitem razgledu.

Grad San Giusto, ki se dviga nad mestom, je pomembna zgodovinska znamenitost, ki ponuja pogled na celoten Trst. Zgrajen je bil v 15. in 16. stoletju na temeljih starejših utrdb. Danes je v njem muzej, kjer si lahko ogledamo bogato zbirko orožja, umetniških del in arheoloških najdb, a kot namigne naša vodnica, ne bomo nič zamudili, če bomo ogled »preskočili«.

Najlepši grad Trsta

Zato pa nikakor ne smemo izpustiti ogleda gradu Miramar, ki je po Tizianinem mnenju na najpomembnejša mestna znamenitost. Zgradili so ga v 19. stoletju za nadvojvodo Ferdinanda Maksimiljana Habsburškega, njegova posebnost pa je, da je v celoti ohranjen, tudi pohištvo je izvirno, kar je velika redkost. Obkroža ga 22 hektarov botaničnega parka, kjer lahko v miru posedimo in opazujemo prelepo naravo in Jadransko morje.

Grad Miramare FOTO: Depositphotos
Grad Miramare FOTO: Depositphotos

Rimske ostaline

Med antičnimi ostalinami sta morda še najbolj markantna rimsko gledališče pri vznožju griča sv. Justa, ki sega v 1. stoletje, in Rikardov lok (it. Arco di Riccardo), edini še stoječ ostanek rimskega obzidja, zdaj del stavbe v starem mestnem jedru. Kot smo izvedeli, arheologi še vedno raziskujejo antične ostanke v Trstu in pred njimi je še veliko dela. Ironično, resna arheološka izkopavanja so se tu začela prav v času fašizma.

Tržaška kulinarika

Trst je prava kulinarična destinacija, ki zaradi stoletnih migracij združuje različne gastronomske vplive, tudi slovenske. Tržaški jedilniki tako bolj spominjajo na tiste iz Slovenije in Avstrije in manj na »italijanske« s testeninami in picami. Posebnost tržaškega gastronomskega življenje so brez dvoma bifeji (it. buffet), ki so pravi naslov za hiter obrok. Okusite lahko lokalne jedi, kot so jota, pražene in ocvrte sardele, ribaltavapori (majhne ocvrte ribe), trska po tržaško, ribja juha (it. brodetto di pesce), kuhana svinjina (it. suino in caldaia), tržaško kuhano šunko, jed iz svinjine porcina, svinjska klobasa kožarica (it. cotechino), jamarski sir ipd.

Kako naročiti kavo kot pravi Tržačan

Trst je od nekdaj tesno povezan s kulturo pitja kave, zato imajo domačini svoja imena za kavne napitke. Običajno jih pijejo iz kozarčkov (it. bicchiere) in ne skodelic.

slovensko

tržaško

espresso v skodelici

nero (slov. črno)

espresso v kozarčku

nero in b

mali kapučino v skodelici

un capo

mali kapučino v kozarčku

un capo in b

veliki kapučino

caffelatte

espresso s kapljico mleka

una goccia

brezkofeinska kava v kozarčku

un deca in b

 

Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Počitniška malha.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije