V Kostanjeviški jami pod številnimi mesti skrivnostno podzemlje (FOTO)
Pod površjem Slovenije in slovenskih zgodovinskih mest najdemo osupljive naravne čudeže, bogato zgodovino in legende. Ko se spustite v jamo, se podate v odmaknjeno kraljestvo pod površjem, ki so ga oblikovala dolga tisočletja neznatnih, a vztrajnih sprememb. Kapljica za kapljico, in nastal je čudovit, skrivnosten svet.
Škocjanske jame nas bodo očarale z izjemnimi podzemnimi kanjoni, njihove lepote so si utrle pot na seznam Unescove svetovne dediščine. Postojnska jama je ena najbolj obiskanih v Evropi, njen podzemni vlakec vas odpelje v dom človeške ribice. Snežna jama ni le najvišje ležeča pri nas, edinstvena je tudi zaradi ledenih formacij. Vilenica, prva turistična jama na svetu, že stoletja privablja obiskovalce z naravnimi biseri in združuje kulturnike na mednarodnem literarnem festivalu. Jame pa boste našli tudi v slovenskih zgodovinskih mestih.
Edina s cerkvijo
Kostanjevica na Krki ni le mesto umetnikov in kulture, bogata je tudi njena narava. Kostanjevičani vam ponosno razkažejo podzemni biser, Kostanjeviško jamo, v kateri so podzemni tokovi in tektonski premiki ustvarili razgiban svet pod Gorjanci in značilne kapniške tvorbe z domiselnimi imeni.
Na vodenem ogledu vas popeljejo po urejenem delu jame, ki si ga je za dom vzela največja kolonija netopirjev podkovnjakov na Slovenskem. Odprta je med 15. aprilom in 31. oktobrom. Vodeni ogled traja približno uro, primeren je za vso družino.
V gozdičku nedaleč od gradu na Socerbu, od koder se odpira čudovit razgled na Koper, najdete vhod v prav posebno jamo. Sveta jama je kraška, ime je dobila zaradi legende o sv. Socerbu, ki se je pred preganjanjem skril vanjo in v njej živel kot puščavnik ter zdravil bolne. Posebna je tudi zato, ker so v njej stoletja maševali, in je edina slovenska jama, ki ima cerkev. Z vodnikom si jo lahko ogledate vsako nedeljo ob 14. uri.
Pod gradom
V nekaterih zgodovinskih mestih najdete prostore pod zemljo, ki so stoletja služili za različne namene, od skrivališč do shranjevanja dobrin ter seveda za najpomembnejše, rudarjenje. Danes so številne od teh podzemnih struktur odprte za obiskovalce in ponujajo priložnost, da pokukate v manj znane plasti zgodovine, prinašajo pa vam tudi posebna doživetja, kulinarična in celo športna, kot je kolesarska ali kajakaška pustolovščina globoko v podzemlju Pece.
Pod mestnim jedrom Kranja se razprostira 1300 metrov dolg sistem rovov, ki so bili zasnovani kot mestno zaklonišče. Ponujajo vam priložnost za sprehod skozi zgodovino, občudovanje kapnikov in spoznavanje življenja človeške ribice v Info centru SOS proteus. Rove pod starim Kranjem si lahko z vodnikom ogledate ob torkih, petkih, sobotah in nedeljah.
V Podljubelju, nedaleč od Tržiča, najdete Šentanski rudnik, sistem petih kilometrov rovov, v katerem so rudarji kopali cinabarit in iz njega pridelovali živo srebro. Zanimivo je, da so najdišče obiskali in ocenili rudarji iz idrijskega rudnika in da je v njem delalo tudi več žensk. Šentanski rudnik si lahko ogledate z vodnikom po predhodni najavi v TPIC Tržič. Tudi na Ptuju se lahko pohvalijo z rovi. Pod mogočnim ptujskim gradom se vije mreža rovov. Nastali so kot skrivni prehodi in skladiščni prostori, uporabljali pa so se za vojaško zaščito in shranjevanje vina. Ogledate si jih lahko vsako soboto ob 14. uri.
Enega najbolj znanih rovov pri nas najdete v nekdanjem rudniku živega srebra v Idriji.
Unescova dediščina
Enega najbolj znanih rovov pri nas najdete v nekdanjem rudniku živega srebra v Idriji, drugem največjem tovrstnem rudniku na svetu, ki je del Unescove svetovne dediščine. Sprehodite se lahko skozi Antonijev rov in odkrijete zgodbe idrijskih rudarjev, ki so v petih stoletjih izkopali več kot 700 kilometrov rovov. Železova ruda je močno zaznamovala razvoj železarstva na Jesenicah, saj so jo v rovih Savskih jam kopali že v 14. stoletju.
Kako je potekal težek vsakdanjik jeseniških rudarjev, boste najbolje spoznali, če se podate po Stari rudni poti. Ta vas popelje mimo jeseniških kulturnih znamenitosti, kot je fužinarsko naselje Stara Sava, pa vse do rudarskega območja Savske jame. To nekdaj izjemno bogato najdišče železove rude je delovalo do leta 1904. Od številnih rovov je danes ohranjen le še vhod v Korlnov rov.
V slovenskih zgodovinskih mestih boste odkrili tudi zgodbe, ki niso nastale ne v jami ne v rovu, a so s podzemnim svetom kljub temu neločljivo povezane. Čeprav črni močeril živi v čistih kraških podzemnih vodah na zelo majhnem območju Bele krajine, vam ponuja edinstveno priložnost, da si ga ogledate v živo v izviru Jelševnik v bližini Črnomlja. O tej jamski dvoživki, ki jo zelo ogroža onesnaževanje okolja, lahko izveste vse na razstavi na kmetiji Zupančič v bližini izvira Jelševnik. Pod površjem Celja se boste podali v čas antičnega Rima. V kleti Knežjega dvora si lahko ogledate posebno razstavo Celeia – mesto pod mestom, kjer lahko občudujete ohranjene rimske ceste, mestna vrata in temelje starodavnih vil, vse to pa je ohranjeno in situ, na izvirnem kraju najdbe.
1300 metrov dolg sistem rovov se razprostira pod Kranjem.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
