Predlog za izlet: v kotu cerkve je mumija, ki je v čudovitem stanju (FOTO)
V skrajnem vzhodnem delu Slovenije, nekje pri kljunčku naše kokoške, je Lendava. Mesto leži na ravnini, takoj nad njim se začne gričevje. Na njem je markanten mestni grad, v bližini pa cerkvica sv. Trojice. Od zunaj nič kaj posebnega, v njej pa je nenavadna najdba.
Sprehod na grič z relativno višino okoli 100 metrov nam bo vzel 15 minut. Na vrhu griča je že v srednjem veku stala vojaška utrdba. Prek Panonske nižine ob Donavi proti Budimpešti in Dunaju vodi glavna pot v osrčje nekdanjega Habsburškega cesarstva. To so prav dobro vedeli tudi Turki, ki so precejšen del Madžarske zasedali več stoletij in se silovito spopadali s prav takšnim krščanskim odporom. Po koncu sovražnosti je trdnjava odslužila svojemu namenu in na njenem mestu so zgradili današnjo baročno cerkvico. Vse to je v letih 1727 in 1728 storila družina Gludovacz. Okolica Lendave je bila in je še vedno dvojezično območje, na katerem je bilo vedno stičišče različnih narodov in kultur. Okoli cerkvice je starodavno pokopališče, na katerem so drug ob drugem pokopani ljudje, ki so bili katoliške, protestantske, pravoslavne in judovske veroizpovedi.
Truplo so večkrat preselili v več krst, danes leži v črni leseni rakvi s steklenim pokrovom.
Pod cerkvico leži kripta. In prav v tej so pred desetletji našli čisto pravo mumijo. Legenda gre takole: Mihael (Miklos) Hadik je bil v času turških vpadov poveljnik omenjene trdnjave. Ob neki priliki se je zapletel v boj z njimi in pred premočjo bežal v njeno varno zavetje. Bil je že čisto blizu rešitve, ko se je njegov konj spotaknil in padel. Preden se mu je uspelo skopati na noge, so ga Turki poslali na drugi svet. Tako pravi legenda, resnica pa je nekoliko manj junaška, a prav tako zanimiva. Hadik je bil poveljnik gradu in gričevnati vinorodni svet in rodovitna ravnina spodaj mu je bila tako všeč, da si je v bližini kupil posestvo in na njem umrl naravne smrti. Zaradi njegovih zaslug so ga pokopali v kripti. Tu je bila zemlja takšne sestave, da telo ni propadlo, ampak se je naravno mumificiralo.
Kakor koli že, mumija je v čudovitem stanju. Truplo so večkrat preselili v več krst, danes pa leži v črni leseni rakvi s steklenim pokrovom. Hadik je bil v svojem času povprečne višine, in sicer 163 cm, zato za današnje razmere deluje nekoliko majhen. Čez okostje je še danes napeta koža, na prstih so nohti in lobanja ima še celotno zobovje. Tako se razločno vidijo poteze obraza, prav tako še nekaj las. Edina poškodba, ki jo mumija ima, je, da ji manjkajo – dlani.
Edina poškodba, ki jo mumija ima, je, da ji manjkajo – dlani.
Obisk starodavne cerkvice je poln presenečenj. Ogledamo si bližnji Lendavski grad, slikovito cerkev in v kotu cerkve nenavadno mumijo.
