V slovenskih Benetkah 25 mostov
V dolini reke Vipave pod Nanosom postane pokrajina precej bolj nežna. Nič več vseprisotnega kamenja Trnovskega gozda in nepreglednih gozdov Notranjske. Dolina je posejana s slikovitimi vasmi, sadovnjaki in vrtovi. Ime je dobila po Vipavi, starodavnem mestecu, ki je nastalo na temeljih rimske naselbine ob izviru Vipave, ki v številnih kraških izvirih priteče izpod Trnovskega gozda. Srednjeveško mesto je bilo obzidano z obzidjem, ki je še danes delno ohranjeno. Znotraj mesta so hiše zrasle ob bregovih reke in so povezane z mostovi. Kar petindvajset jih je in zaradi njih je mesto dobilo ime slovenske Benetke.
Arheološka izkopavanja so ugotovila, da so mesto ustanovili Kelti. Beseda Vipava izhaja iz dveh keltskih besed: »wip« pomeni dolina, »ach« pa skala. Po prostem prevodu ime Vipava pomeni Dolina pod skalami. Keltom so sledili Rimljani in prav v bližini mesta je leta 394 potekala bitka Pri mrzli reki, kjer je cesar Teodozij I. porazil uzurpatorja Evgenija in poslednjič združil Rimsko cesarstvo pod enim vodstvom.
Danes se lahko sprehodimo po srednjeveškem mestu, polnem ozkih ulic ob izvirih reke. Ob teh ulicah je zrasel baročni Lanthierijev dvorec iz 18. stoletja z baročnim parkom pred njim. Prav rože so značilnost mesta: kamor koli pogledaš, prej ali slej ti bo pogled obstal ob njih.
Prav posebno zanimivosti najdemo ob robu mesta na mestnem pokopališču, ki mu je pridruženo še pokopališče vojakov iz prve svetovne vojne. Eden izmed najuspešnejših meščanov je bil Anton Lavrin. V prvi polovici 19. stoletja je bil imenovan za avstrijskega konzula v Egiptu. Kot konzul je v Slovenijo pripeljal vrsto artefaktov, ki so danes v Narodnem muzeju v Ljubljani. V Vipavo je pripeljal dva sarkofaga iz rdečega granita. Štiri tisoč petsto let stara kamnoseška izdelka sta danes del grobnice Lavrin-Hrovatin in v njem počivajo njegovi starši in mladoletni sin Albert.
Sprehod po srednjeveškem mestecu lahko nadaljujemo tudi z izletom po njegovi okolici. Petnajst minut hoda nad mestom je na skalnem pomolu ruševina srednjeveškega gradu. Vzpon na Gradiško turo pa je že konkreten pohod, v katerem se dvignemo na rob Trnovskega gozda, od koder se odpre prelep razgled na mesto in celotno Vipavsko dolino.
