Vsakoletni vzpon do planinskega doma v Mariji Reki se hvali z najdaljšo tradicijo
Eden takšnih je tudi vsakoletni izlet krajanov občine Prebold in iz drugih koncev iz Savinjske doline vse do doma Planinskega društva Prebold v Mariji Reki.
Letošnji je bil že 47. po vrsti in je po dostopnih podatkih tudi najstarejši množični zimski pohod v Sloveniji; za primerjavo, je leto dni starejši od pohoda v spomin na padli Pohorski bataljon pri Treh žebljih na Osankarici in dve leti starejši od spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona in srečanja v Dražgošah. Tudi letos so udeleženci vzpona, ki ga vsako leto organizira PD Prebold, krenili iz različnih smeri, veliko jih je za izhodišče izbralo Prebold in pot prek hriba Žvajge ter mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma. Prišli so iz Tabora, Vranskega, Braslovč, ti so v Marijo Reko prišli iz Grajske vasi in mimo zgodovinske Šmiglove zidanice (tu je bila pred drugo svetovno vojno I. konferenca KPS, ki sta se je udeležila tudi Josip Broz - Tito in Edvard Kardelj), ali pa so iz Tabora krenili mimo lovske koče taborskih lovcev do Doma pod Reško planino. Na cilju je bil za vse udeležence na voljo brezplačen topel čaj, manjkalo pa seveda ni kuhanega vina in kulinarične ponudbe.
47. so se podali na najstarejši množični zimski pohod pri nas.
Vabilo ni potrebno
Za dom že več kot dve desetletji in pol skrbita Stane in Ivanka Pišek, že sedmo leto pa tudi njun zet Rok Potočnik, ki je tudi uradni nosilec oskrbniške dejavnosti. Do leta 1972 pa je bil ta objekt podružnična osnovna šola. Odkar so ga v planinski dom uredili preboldski planinci z Adijem Vidmajerjem na čelu, so ga tudi večkrat prenovili, izraziteje v minulih treh letih. »Planinski dom pod Reško planino, ki je tudi kraj druženja Marijerečanov in prizorišče kulturnih in drugih prireditev, je zdaj res lep in planinci kot vsi, ki so nam pomagali pri vsem tem, smo lahko ponosni. Na zimski pohod pa ljudi ni treba vabiti, saj je močno zakoreninjen v zavest ljubiteljev pohodništva in planin. Tudi letos številni to dokazujejo, tako da smo lahko zelo veseli in zadovoljni,« je povedal predsednik PD Prebold Matic Pečovnik.
Z obiskom so zelo zadovoljni tudi oskrbniki z Rokom Potočnikom na čelu, a tokrat je mrzel veter marsikoga hitro odgnal nazaj v dolino, saj v domu ni bilo prostora za vse. »Tako kot vedno smo poskrbeli za pestro ponudbo jedi, zlasti na žlico, kar imajo ljudje najraje. Tako imamo na meniju golaž, vampe, joto, ričet in tudi druge dobrote, ki jih imajo radi otroci. Za vsakogar se najde nekaj,« je še dodal Rok in se posvetil pravkar prispelim planincem iz planinskega društva Dobrovlje - Braslovče. Med njimi tudi vodnica Petra Kumer Lesjak, ki smo jo pobarali za nekaj besed o tradicionalnem pohodu.
»Ta pohod je tudi nam braslovškim planincem zlezel pod kožo. Udeležujemo se ga vsako leto in vedno se imamo lepo. Letos smo se na pot podali iz Tabora in mimo lovske koče taborskih lovcev, nekateri smo se podali prek vrha Reške planine, kjer je Adijev bivak, drugi pa direktno do koče, kjer se bomo okrepčali in se nato vrnili domov. Vsekakor je ta pohod med prvimi takoj po novem letu in zato še bolj priporočljiv po prazničnih dnevih, da se naužijemo svežega zraka. Sicer pa smo bili aktivni že na tradicionalnem novoletnem pohodu na Dobrovlje,« še poudari vodnica Petra in se s preostalimi člani postavi pred naš objektiv za skupno fotografijo.
Ponagajal veter
Med rednimi udeleženci je tudi Sandi Jelen iz Grajske vasi, ki se je s sovaščani podal do planinskega doma mimo Šmiglove zidanice. »Danes sem tukaj s sinom, prejšnja leta pa smo bili na pohodu cela družina. Tudi tokrat smo krenili iz naše vasi, mimo Šmiglove zidanice, čez Jelenov greben, mimo domačije Lobnikar in do planinskega doma. Za našo družino, ki se rada udeležuje raznih pohodov, je to prvi v novem letu. Letos imamo v načrtu več visokogorskih hribov in se že veselim novih doživetij. Vsekakor pa se ob letu osorej zagotovo vidimo spet tu v Mariji Reki,« je še poudaril Sandi.
Tudi letos so se udeleženci srečanja, ki ga vsako leto organizira PD Prebold, podali na pot iz različnih smeri.
Dozdajšnje vzpone so izpeljali v različnih vremenskih razmerah, od tistih pravih zimskih, ko je pokrajino obdajal sneg, do prav toplih, ko so že kukale na plan najzgodnejše znanilke pomladi. Vmes so preživeli tudi pohode v dežju, blatu, s poledenelo potjo … Letošnji je bil nekje vmes, brez snega, ledu, a je pihal neprijazen veter, ki je nekoliko kvaril nadvse veselo vzdušje v tem planinskem raju pod Rešo planino, kjer bo znova veselo sredi junija, ko se bo tam zvrstilo več dogodkov v sklopu tradicionalne prireditve Pod Reško planino veselo živimo.
