Vzpon na razgledni vrh izpolni dan in naredi življenje nekoliko bolj vedro
Nad Begunjami je dobrih osemsto metrov visok vrh in tu, tik pod mogočnimi Karavankami, kraljuje cerkvica svetega Petra. Z njega se odpre morda najlepši razgled pri nas: vidi se po vsej Gorenjski. Razglednost te točke so poznali že naši davni predniki. Po logiki, ki jo je napajal strah, je bil tu protiturški tabor in prostor za zažiganje kresa. V trenutku, ko so opazili prve Turke, so se kot blisk po vsej deželi drug za drugim prižigali ognji in so se pošiljali dimni signali.
Cerkvica je bila pozidana ob koncu 15. ali pa v začetku 16. stoletja. Točna letnica ni znana. Čokat zvonik je nekdaj stal samostojno. Šele po nekaj stoletjih so ju povezali z manjšo streho, zvoniku pa na zahodni strani prizidali zaprto lopo z oknom. Zid, ki še obdaja cerkev, je bil nekdaj obzidje. V trenutku, ko so se pojavili Turki, so se iz bližnje in daljne okolice vanj zatekli prebivalci z vso svojo premično imovino. Pod južno steno tega obzidja se kot v zavetju stiska še mežnarija in dopolnjuje domačnost tega sončnega kraja. Cerkev je navadno zaklenjena, a z lepo besedo se v mežnariji da dobiti ključ. Treba je vztrajati, saj notranjost skriva neskončen zaklad.
Cerkvica je bila pozidana ob koncu 15. ali pa v začetku 16. stoletja.
Vzpon na razgledni vrh
Ko se oči privadijo medle svetlobe, po stenah zaplešejo starodavne podobe. V cerkvi je namreč ena največjih slovenskih upodobitev Kristusovega trpljenja, ta je največje ohranjeno slikarsko delo Jerneja iz Loke. Med letoma 1530 in 1540 je tu ustvaril pravo slikarsko galerijo svoje dobe. Na severni, zahodni in vzhodni strani cerkvice je naslikal pasijon. Cerkvena ladja je z mogočnima stebroma razdeljena na dva dela. Nad njo pa se bočijo gotski oboki. Prizori iz Kristusovega trpljenja, srednjeveška pokrajina in ljudje dajejo slikariji čar in podobe oživijo pred nami.
Poglejte si osebe. To smo mi izpred petsto let. S svojimi hibami in privlačnostmi. Prelepe igralke na lutnje, poduhovljeni obrazi vernikov. Pa tisti, ki so v težavah in se zgroženi cvrejo v peklu. Pa kljub vsemu narisani tako realistično. Moški z mogočnimi trebuhi, ženske s širokimi boki. Ta ima plešo, drugi krive noge ali pa kljukast nos. Umetnik je svet in njegove prebivalce narisal tako, kot jih je videl.
V poznejših časih so nekoliko spremenili oltar. Tu je še kak starodaven grafit. Znak, da se že takrat nismo znali obnašati in smo imeli enako grde napake, ki se jih nismo znebili do današnjega dne.
Kakor koli že. Vzpon na razgledni vrh nam izpolni dan in naredi življenje nekoliko bolj vedro.
V poznejših časih so nekoliko spremenili oltar.
