Vzpon po nekdanji metalurški poti
Začetki človeškega delovanja na Jelovici segajo v davno preteklost. Natančneje, v čas, ko so na prostrani planoti odkrili nahajališča železove rude in je starodavnim prebivalcem prišlo na misel, da bi bili lahko obsežni gozdovi vir oglja za gorivo v plavžih, ki bi topili železovo rudo. Rudo, ki so jo v številnih najdiščih našli na tej planini.
Ob njih so zrasli pravi mali rudniki, a so vsi do zadnjega že davno izginili v pozabo. Najti je bilo treba le še ustrezen potok, ki bi s svojo močjo gnal mehove, da so v plavže vpihavali zrak, in orjaška kladiva, imenovana norci. Ti so surovo železo preoblikovali, prekovali v končni izdelek. Tak potok in nato pot na Jelovico so našli v Kroparici tik pod Jelovico. V soteski je zraslo naselje Kropa, ki še danes ohranja tisočletno tradicijo metalurške dejavnosti, in sicer v podjetju Plamen.
Po uri in pol hoda se strmina uravna in stopimo na Vodiško planino.
Izhodišče za vzpon na Vodiško planino je v središču kraja. Pravzaprav so poti tri, pa izberemo tisto, ki nam najbolj ustreza. Prvi dve se začneta pri farni cerkvi. Prva vodi naravnost po manjši grapi, druga nekoliko bolj naokoli. Za tretjo se moramo sprehoditi v zatrep doline, do ostankov nekdanjega plavža še iz časov srednjega veka. Vse tri poti vodijo strmo v klanec in se nekje na pol poti združijo. Od tu vodi po grebenu široka pot. Po uri in pol hoda se strmina uravna in stopimo na Vodiško planino.
Je na široki uravnavi, na njenem robu stoji planinski dom. Precej velika zgradba nas preseneti z domačnostjo oskrbnikov in dobro hrano. Spomni pa nas tudi, da je bila planota pred osmimi desetletji središče vojnega dogajanja. Po vsej planoti je speljana partizanska pot, ki vodi do številnih obeležij nekdanjih časov.
Vzpon na Vodiško planino je prijeten pohod na obrobje Jelovice. Na širno planoto, na kateri človeška prisotnost obstaja že tisočletja. Najprej sta bila to rudarstvo in oglarstvo, danes pa predvsem gozdarjenje.
