Ideja za izlet: z grebena se odpre lep razgled (FOTO)
Že več kot tisočletje mineva, odkar je Škofja Loka in celotno hribovje za njo postala posest Freisinške škofije s sedežem na Bavarskem. V želji razviti novopridobljeno območje je škofija naseljevala ljudi iz takrat agrarno prenaseljene južne Nemčije. Po hribovju je tako zrasla kopica vasi.
Ena takšnih so Zgornje Danje na južnih pobočjih Ratitovca. Iz Selške doline se zapeljemo proti Sorici in skozi vas naprej proti Soriški planini. Na desno se odcepi cesta in takoj smo še pri enem razcepu. Spodnji odcep nas popelje do Spodnjih Danj, ki so svojimi 50 prebivalci kar veliko naselje.
Na višini 1642 metrov stoji Kocbekova koča, ki velja za eno najlepših pri nas.
Zgornji odcep pa nas po štirih kilometrih pripelje do Zgornjih Danj. Tudi v tej vasici je nekdaj živelo nekaj deset prebivalcev. Potem pa je bilo v dolini lažje preživeti in vas je opustela. Danes spet živi na novo, v njej je šest prebivalcev. Življenje ni enostavno, a okolica je idilična. Vas na južnih pobočjih je obsijana s soncem in razgledi po Cerkljanskem hribovju in Poreznu ne bi mogli biti lepši.
Iz vasi markirana pot vodi proti Ratitovcu. Dve uri potrebujemo, da pridemo na vrh. Najprej je to pot po gozdovih, nato prečkamo precej veliko pašno planino in se povzpnemo na vršni greben. Na njem nas presenetijo ostanki betonskih bunkerjev. V času med vojnama je bilo to obmejno področje med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo. Državi sta mejo, pridobljeno po rapalski pogodbi, pojmovali kot začasno. V strahu druga pred drugo sta jo tako primerno vojaško utrdili: Italijani na bližnji Soriški planini z Alpskim zidom, Jugoslavija z Rupnikovo linijo. Veriga betonskih utrdb se je vlekla od Karnijskih Alp pa vse do Kvarnerskega zaliva.
Greben Ratitovca se dviga tik nad gozdno mejo in z njega se odpre lep razgled daleč naokoli. Proti jugu je to pogled po Cerkljansko-Škofjeloškem hribovju vse tja do Snežnika na jugu, proti severu pa na Julijske Alpe. Najvišji vrh Ratitovca je Altemaver, ki s 1666 metri nosi ne povsem slovensko ime in je ostanek nemške naselitve. Nekaj minut stran je na višini 1642 metrov Kocbekova koča, ki velja za eno najlepših pri nas.
Dosti razlogov torej, da se potepemo po sončnih pobočjih nad Selško dolino mimo starodavnih vasi, po širnih gozdovih in razglednih grebenih po enem najlepših kotičkov naše domovine.
Vas na južnih pobočjih je obsijana s soncem.
