Zimska pravljica v Polhograjskem hribovju: vrh lahko izkoristijo tudi turni smučarji (FOTO)
V sredini januarja se nas je zima končno spomnila in po dolgem času po hribih in dolinah nasula kar nekaj snega. Pokrajino je spremenila v čarobno pravljico in prav škoda bi bilo le čepeti ob zapečku.
V vasi Sora pri Medvodah cesta zavije v dolino Ločnice. Dolina deluje idilično, a ni bilo vedno tako. Poplave so jo prizadele avgusta lani pa tudi davnega leta 1924, ko se je sredi poletja utrgal oblak in je vodni val s sabo odnesel več življenj. Tudi na našem izhodišču pri majhni hiši, ki se imenuje Pri Rusu.
Osolnik nas nikoli ne razočara, v zimskih, zasneženih dnevih je prav posebno lep.
Aleksej je bil ruski vojaški ujetnik, ki je v dolini našel ljubezen in se po vojni ni več želel vrniti v domovino, kjer je besnela strahovita revolucija. Ostal je, a usoda z njim ni bila prizanesljiva. Poplavo je preživel, a mu je odnesla nekaj otrok. Preživela je tudi njegova tašča, ki se je iz lesene hiše, ki jo je odnašala voda, rešila na dimnik in tam počakala na konec ujme.
Tik nad hiško je parkirišče, od koder se usmerimo v klanec po gozdni poti. Vodi nad potokom in ob naraščanju strmine to večkrat premaga s serpentino. Pripelje nas do kmetije Govejkar, ki stoji na nekakšnem pomolu nad strmimi pobočji. Nad kmetijo se makadamska cesta spremeni v kolovoz. Ta nas pripelje do dveh samotnih kmetij. Prva je Rožnik, druga, nekaj sto metrov višje, Anžic. Na tem mestu se kolovoz priključi asfaltirani cesti, ki iz vasi Sora pripelje po grebenih prek Homa.
Vrh lahko izkoristijo tudi turni smučarji.
Od tu je do vrha 858 metrov visokega Osolnika le še deset minut. Prečkamo zasnežene travnike in zgoraj nas pričaka srednjeveška cerkvica sv. Mohorja in Fortunata. Pa tudi prelep razgled: tako po celotnem Polhograjskem hribovju kot po širni Ljubljanski kotlini in Kamniško-Savinjskih Alpah na drugi strani kotline.
V zimskih dneh se Osolnik spremeni v belo pravljico. To je tudi čas, ko lahko vrh izkoristimo turni smučarji. Malo po senožetih, čez dvorišča kmetij, po kolovozih in zasneženi cesti se lahko pripeljemo čisto do izhodišča. Osolnik nas nikoli ne razočara. V zimskih, zasneženih dnevih je prav posebno lep, ne glede na to, katero izmed številnih poti na vrh izberemo.
