Anketa: Pogoj, da je veseli december res vesel, je ...
Melinda Rebrek, producentka in organizatorka dogodkov
»Ko slišim besedno zvezo veseli december, najprej zavijem z očmi, potem globoko zavzdihnem in pomislim na množico ljudi, ki se gnetejo pred stojnicami na mrazu in se obnašajo, kot da bo 31. decembra konec vsega in je treba v enem mesecu zapraviti vse prihranke in spiti ves alkohol tega sveta.
Ne razumem potrebe vsevprek vabiti na pijačo ljudi, s katerimi se sicer nikoli spontano ne srečaš, in nazdravljati na boljše čase, doma pa te čakajo žalujoči ostali, za katere zaradi tovrstnih 'obveznosti' nimaš časa. Če nimaš časa ali volje za utrjevanje odnosov čez leto, tudi veseli december ne bo pomagal.
Sicer pa je bil december zame s preobilico poslovnih zabav eden najbolj stresnih mesecev, dokler se nisem odločila, da bom dogodke organizirala le še za znane in dolgoletne naročnike, s katerimi se lahko zelo odkrito dogovorim o pogojih in predvsem zaključku zabave, saj veste, na koncu jih vedno ostane tistih deset, ki nočejo domov.
Žal se marsikdo ne zaveda, da se na korporativnih zabavah ni dobro preveč sprostiti, saj moraš ne nazadnje s temi ljudmi sodelovati tudi v januarju, ko veselje popusti. Včasih prizori z decembrskih zabav niso prijetni, še manj pa za v javnost, kar je lahko v digitalni dobi in z mobilnikom v vsakem žepu vsaj neugodno.
Ampak odkar sem tovrstne zabave zreducirala na minimum, me v slabo voljo spravljajo le še elektronska pošta in projekti, ki jih nekateri odložijo na decembrsko čakanje do zadnjega trenutka pred božičem, ko jih končno pošljejo in zahtevajo čudežne rešitve v začetku januarja.
Zavedam se, da se koledarji pogosto pokvarijo in konec leta pride nenapovedano, pa tudi splošno znano dejstvo je, da v svobodnjaških poklicih in storitvenih dejavnostih tako ali tako nimamo življenja in lahko delamo tudi čez praznike ali na počitnicah, zato se ob takšni pošti spoštljivo zahvalim in voščim vesele praznike tudi njim.
Sama sicer doma ne okrašujem, saj imam tri mačke, ki se izredno potrudijo demolirati vse poskuse dekoracije. Tudi smrečica je zelo asketska, z nelomljivimi okraski in – nujno! – prilepljena z močnim lepilnim trakom na mizo. (Smeh.) Pri darilih je pa drugače.
Kupujem jih na zalogo, vse leto na svojih številnih potovanjih, za točno določeno osebo. Obožujem cel proces – od takrat, ko zagledam predmet in vem, da je to tisto pravo, do zavijanja – in v največje veselje mi je, če ga je obdarjenec potem res vesel.
Rada tudi doniram raznim organizacijam, recimo akcija Božiček za en dan je ena od tistih, na katero se prijavim že prvi dan, ko objavijo seznam, in z največjim veseljem izbiram darilca za v škatle. Sicer pa doma ne zganjamo preveč teatra okrog daril: najbolje se imamo, ko se preprosto dobimo na dobri večerji in počvekamo v prijetnem vzdušju.
Verjetno ste doslej že ugotovili, da december ni moj najljubši mesec v letu in ga toleriram le na belih strminah, če se sneg odloči sodelovati, ali v oddaljenih toplih krajih. Ja, da je moj veseli december res vesel, ponavadi pomeni, da imam v žepu letalsko vozovnico za toplo destinacijo. (Smeh.)«
Tin Vodopivec, komik
»Prve asociacije na veseli december so seveda lučke, božič in praznično vzdušje z družino, ampak mi potem misli kar hitro odtavajo v ta bolj službeni veseli december, ki pomeni nastope za podjetja na novoletnih zabavah, kjer imam na vroče datume tudi tri ali štiri nastope in hitim z ene lokacije na drugo, upam, da ne bom zbolel, upam, da ne bo tisti večer snežilo, in upam, da ne bodo že preveč spili, da bi me sploh lahko poslušali. (Smeh.)
Decembrski nastopi niso zelo drugačni, je pa to seveda čas, ko je več zanimanja za naše storitve, še posebno tisti petek točno sredi decembra, ko bi prav vsi imeli 'nekaj'. Ljudje sicer so bolj sproščeni, a ne vedno, zgodilo se mi je že, da me je direktor napovedal z besedami:
'Težko leto je pred nami, odpuščali bomo, zdaj pa malo komedije in Tin Vodopivec!' Kot si verjetno predstavljate, bi ta nastop najraje izbrisal iz spomina. Spomnim se tudi nedavnih štirih nastopov v enem dnevu, enega v Celju, enega v Žalcu in dveh v Ljubljani.
Izpeljati vse to je bil pravi logistični zalogaj, zadnja dva sta bila celo v centru praznične Ljubljane, tako da sem vedel, da ne bom našel parkirnega mesta, zato sem prihitel do obvoznice, parkiral, šel s taksijem do centra in potem tekel z ene lokacije na drugo. In čisto vsi nastopi so bili super in niti na enega nisem zamudil. Doma pa sem samo padel v posteljo z obrazom naprej.
Sam sem sicer z leti pri pripravah na praznike postal bolj discipliniran, jelko smo pod vodstvom petletnega sina postavili že pretekli teden, tudi nekaj daril že imam ogledanih, tako da sem kar ponosen nase. Sem pa tudi že doživel tisti stres, ko na božični večer minuto pred zaprtjem tečeš po trgovini.
Vem, da bo to glede daril zvenelo grozno klišejsko, ampak, ali nista najlepše darilo zdravje in ljubezen najbližjih? Bralke in bralci zdaj zavijajo z očmi. (Smeh.)
Da je moj veseli december res vesel, je ključno, da imam čas tudi za druženje, da so najbližji dobro in da tam okrog 21. decembra odložim mikrofon, potem pa me lahko najdete le še zavitega v odejo ali nekje na snegu.«
Maja in Jernej Zver, kulinarični blog Jernej Kitchen
»December je predvsem obdobje druženja, otroške radosti, veselja, pa tudi obdobje solidarnosti do tistih, ki imajo manj. Postavljanje božične smreke, veliko peke piškotov, obiskov prazničnih tržnic – vsako leto se namreč poskušamo odpraviti na kakšno novo destinacijo.
V tem uživamo vsi, otroka in midva. Glede decembrskih jedilnikov v Sloveniji nimamo tako hude tradicije, kot jo imajo denimo Američani za zahvalni dan. Je pa del tradicije to, da se gospodinje posebej potrudijo. Na mizo damo najlepši prt, se potrudimo s pogrinjkom, pripravimo več prilog in slovesno glavno jed, ki pa je odvisna od okusa vseh zbranih in povabljenih.
V zadnjih letih opažava, da so vse bolj priljubljene plošče prigrizkov, ki so resnično praznični. Lahko jih popolnoma personaliziramo in pripravimo veganske, vegetarijanske, tudi ribje, morske ali celo sladke.
Tudi nama je blizu ta ideja prigrizkov, saj jih lahko pripravimo vnaprej in hranimo v hladilniku do uporabe. Za obogatitev prazničnega jedilnika predlagava, da v jedi vključimo sadje oziroma agrume. Dodamo jih lahko v različne pečenke, sok agrumov primešamo v omake ali jih tanko narežemo v solate.
Tudi zelišča dodajo svežino in pravo piko na i jedem. Več idej lahko najdete na najinem blogu, kjer sva že lani delila meni in predloge, kako si poenostaviti praznični jedilnik. Letos pride posodobljena različica.
Pri nas doma v tem času spečemo več različnih piškotov, ki so tudi glavna sladica v decembru. Že več let tudi gostiva družinsko božično večerjo in takrat vedno pripraviva najprej predjed, ki je domača pašteta, tatarski in plošča prigrizkov. Sledita juha in glavni del večerje. Za glavni del izbereva dve vrsti mesa, dve prilogi in dve solati.
Tako imamo na voljo dovolj pestrosti, da si vsak izbere, kar želi. Pogostitev ponavadi zaokrožimo s kakšnimi domačimi pralineji, piškoti, nečim, kar lahko pripravimo vnaprej. Vsako leto pa tudi Majina mami prinese svojo najboljšo potratno potico, ki se je vsi iskreno razveselimo.
Da je najin december vesel, je sicer ključno, da sta otroka zdrava. Lani sta bila bolna od 24. decembra pa vse do 6. januarja, tako da srčno upava, da se scenarij ne ponovi in da bomo lahko užili te praznične dni v vsej polnosti, trkava na les.«
