Decembrski potep po nekdanji prestolnici
Srbska prestolnica je od Ljubljane oddaljena dobrih 530 km, ki jih v dobrih razmerah prevozimo v dobrih šestih urah. Skoraj vso pot prevozimo po avtocesti, v prejšnjih časih znani kot »cesta bratstva in enotnosti«. Na poti lahko, predvsem v hladnejših mesecih, naletite na meglo, ki se lahko vleče tudi od Zagreba prav do Beograda. V Beograd lahko tudi poletite z Brnika, za letalsko vozovnico pa povprašajte pri Air Serbia. Potovanje z vlakom in avtobusom pa lahko traja tudi več kot 12 ur.
Sprehod po mestu
Dobra izhodiščna točka za potep po mestu je kar Trg republike v središču Beograda. Tam stojita tudi Narodno gledališče in Narodni muzej. Spomenik knezu Mihailu Obrenoviću, ki mu domačini pravijo »pri konju«, na Trgu republike je priljubljeno zbirališče mladih Beograjčanov, torej je nekakšen ekvivalent ljubljanskega Prešernovega trga. Nekaj korakov stran se začne ulica Kneza Mihaila, ki poteka od Terazij do Kalemegdana, ob kateri je kopica trgovinic in lokalčkov.
Več informacij o Beogradu lahko najdemo na uradni spletni strani mestne turistične organizacije: www.tob.rs/en.
Sprehod po Kalemegdanskem parku in trdnjavi, v sklopu katerih so tudi naravoslovni muzej, vojaški muzej in zelo obiskani živalski vrt, je obvezna sestavina prvega obiska Beograda. S Kalemegdana je prekrasen razgled na reki Savo in Donavo, ki objemata mesto, če le ni megle, ki je v zimskem času pogosta spremljevalka Beograda. V parku so številni spomeniki znanim Srbom, na dvorišču trdnjave pa so razstavljeni tudi eksponati vojaškega muzeja: topovi, tanki. Še več koristnih informacij o trdnjavi na Kalemegdanu najdete tudi na spletni strani www.beogradskatvrdjava.co.rs.
Južno od Terazij, ki velja za osrednjo ulico v strogem središču mesta, je še nekaj zanimivih stavb, ki se jih splača obiskati. Če boste svoj sprehod nadaljevali po Bulevarju kralja Aleksandra, boste najprej naleteli na zgradbo srbskega parlamenta, v kateri je bila včasih skupščina nekdanje SFRJ. Streljaj od nje stoji masivna zgradba Pošte, ki na prvi pogled spominja na stavbo kakšne ruske obveščevalne službe. V neposredni bližini poštne stavbe je park Tašmajdan in cerkev sv. Marka. Bolj oddaljen od Terazij je v bližini Bulevarja osvoboditve stoječi hram sv. Save, ena največjih pravoslavnih cerkva daleč naokoli. Poleg stoji še Narodna knjižnica Srbije.
Boemska Skadarlija
Kulinarično doživetje Beograda bo predvsem dogodek za ljubitelje mesnih jedi z žara. Prva postaja za razvajanje brbončic v bližini mestnega središča so gostišča v boemski Skadarliji, ki je bila v 19. stoletju znano shajališče umetnikov. Med slovenskimi turisti je verjetno najbolj znana gostilna »Tri šešira«, pri kateri pa se vidi, da je namenjena predvsem turistom. Za zabavo njenih gostov skrbi glasbena skupina z igranjem narodne glasbe in igralski par v oblačilih 19. stoletja, ki pripoveduje zgodbe o takratnem življenju v Skadarliji. Sicer pa priporočamo, da prebrskate katerega od kulinaričnih vodnikov, kot sta Michelin in Gault & Millau, ali pa obiščete spletno stran Tripadvisor in se informirate o ponudbi.
Jugonostalgija v Beogradu
Na Dedinjah je tudi zadnje počivališče Josipa Broza Tita, Hiša cvetja, kamor radi zavijejo mnogi turisti, ki so doživeli čase Jugoslavije. Mimogrede omenimo, da Dedinje veljajo za eno najbolj mondenih četrti Beograda. Na množične obiske Titovega groba v 80. letih prejšnjega stoletja spominja avtobusno parkirišče ob vznožju in enosmerni potki – ena je vodila trume obiskovalcev, ki so se prišli poklonit pokojnemu maršalu, v Hišo cvetja, druga pa nazaj na parkirišče. Seveda takšne množičnosti danes ni več. Muzej zgodovine Jugoslavije danes upravlja kompleks, kamor poleg Hiše cvetja sodijo še 3,2 ha veliki park, Muzej 25. maja in Stari muzej. V muzejski trgovinici si lahko kupite kakšen spominek, ki vas bo spomnil na čase Jugoslavije.
Dobra zabava ob reki
Nekdanja industrijska četrt Savamala se je spremenila v priljubljen mestni kotiček za ljubitelje urbane scene. Med starimi pročelji z baročnimi in secesijskimi značilnostmi, ob širokih ulicah ob savskih bregovih, je danes na tem mestu veliko atraktivnih kulturnih objektov, številni klubi, restavracije in bari, kjer se mladi zabavajo pozno v noč. Eden izmed priljubljenih krajev ob reki je Beton hala, kjer najdete več restavracij in klubov s pogledom na sotočje Save in Donave.
S sprehodom po nabrežju iz Beton hale se nadaljuje 1,8 kilometra dolga Savska promenada – priljubljena mestna promenada, ki zbira vse generacije. Je v najmodernejšem beograjskem predelu Belgrade Waterfront. Tukaj lahko raziskujete pestro gastronomsko ponudbo priljubljenih beograjskih restavracij, kolesarite ali uživate v čarih reke na eni od številnih teras. In če se že potikate po tem delu Beograda, obiščite še Manakovo hišo, ki velja za dober primer starobalkanske arhitekture.
Negotova usoda beograjskih splavov
Območje Savamala je znano tudi po znamenitih beograjskih splavih, kamor radi zahajajo tako domačini kot tuji turisti. Vse kaže, da je njihova usoda od konca epidemije kovida vse bolj negotova. Mestna oblast je pred dvema letoma resno pristopila k njihovi strožji regulaciji s ciljem, da bi umaknili dve tretjini od 300 splavov. Namreč prvotno so majhne splave na Donavi in Savi postavljale družine in jih uporabljale kot vikende. Z razpadom skupne države v 90. letih prejšnjega stoletja pa so obrežja Donave in Save začeli okupirati ogromni splavi, namenjeni zabavam in restavracijam. Mnenja Beograjčanov o »čistki« obrežja rek so deljena, nekateri jo podpirajo, spet drugi ne. Veliko je tudi takšnih, ki so umik splavov na druge lokacije na začetku z ekološkega vidika celo videli kot pozitivni korak, a zdaj ugotavljajo, da organsko družbeno funkcijo, ki so jo opravljali mnogi splavi, zamenjuje sterilna in bleščeča obala reke, ki služi predvsem bogati eliti.
