Posejmo božično žito
Božično žito je pogost okras prazničnih miz v decembrskih dneh, na Štajerskem mu rečejo kaljeno žito, na Dolenjskem pšenička, v Beli krajini večno življenje. Znani so trije datumi v decembru, ko naj bi posejali pšenico, kalitev in rast sta namreč odvisni od temperature v hiši oz. stanovanju.
Danes to najpogosteje počnemo na god sv. Lucije, 13. decembra, v preteklosti, ko prostori v hišah niso bili tako ogrevani in je seme potrebovalo dlje, da je vzklilo, pa na god sv. Barbare, 4. decembra, ali na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra.
Ohranimo ta lepi običaj, ki v krščanski tradiciji nosi simbolno sporočilo, da tudi v mrazu in temi požene zelena pšenica, naš vsakdanji kruh, predvsem pa si z njim polepšajmo mizo ob božični in novoletni večerji in v dom vnesimo naravo. Ljudsko verovanje pravi, da bolj ko je božično žito bujno in zeleno, bolj uspešno bo leto, ki prihaja, in več sreče in zadovoljstva prinese družini.
Niso primerna vsa
Da bodo čim lepše klila, je priporočljivo pšenična, ovsena, ječmenova zrna, na trgovskih policah so na voljo tudi mešanice, pred setvijo čez noč, lahko tudi 24 ur, namakati v vodi. Naslednji dan jih osušimo na papirnati brisači in posejemo, najbolje v posodo z vlažno zemljo; lahko se odločimo za plitev cvetlični lonec ali samo lep podstavek, celo nižji steklen kozarec, ki ga bomo nato še okrasili v duhu božično-novoletnih praznikov. V slednjem bomo lahko hkrati z rastjo opazovali intenziven razvoj koreninic, otroci bodo očarani, le na dno nasujemo kamenčke, da voda ne bo zastajala v zemlji.
Bolj ko je božično žito bujno in zeleno, bolj uspešno bo leto, ki prihaja, in več sreče in zadovoljstva prinese družini.
Z zrnjem ne varčujemo, z njim tako rekoč prekrijemo zemljo v posodi. Nato ga prekrijemo s tankim, največ pol centimetra debelim slojem zemlje – kupljenim substratom, zemljo z vrta, super se obnese zemlja s krtin –, malce potlačimo in zalijemo. Pomembno, voda ne sme zastajati, sicer lahko naš projekt zgnije.
Na okensko polico
Semena vzklijejo v nekaj dneh, če jih imamo na sobni temperaturi, do 10 dni pa traja, če jih damo na zunanjo okensko polico. Po 15. decembru, ko lonček postavimo na topel in svetel prostor, rastlinice vidno rastejo. Ko opazimo prve bilke, jih vsak dan malce poškropimo z vodo.
Višja ko je temperatura okolice, hitreje bo pšenica rasla, in če se nam zdi, da je predolga, jo enostavno skrajšamo s škarjami. Mimogrede, če smo si pri bližnjem kmetu ali v kmetijski zadrugi priskrbeli biosemena, lahko odrezane bilke uporabimo v zelenjavnem smutiju, s sokom pomaranče so krasen napitek, poln klorofila.
Najhitreje bo rasla na okenski polici na okoli 20 stopinj Celzija, dogajanje lahko malce upočasnimo, če jo damo v hladnejši prostor, denimo vetrolov ali na zastekljen balkon. Načrtujemo pač, da bo najlepša za božič. Pozorni smo tudi na to, da posodico večkrat obrnemo, da bodo bilke lepe in pokončne. Po tradiciji jo pustimo rasti do Svetih treh kraljev, 6. januarja.
Nosi sporočilo, da tudi v mrazu in temi požene zelena pšenica, naš vsakdanji kruh.
