Poskrbite, da prazniki ne bodo prazni
Čeprav naj bi bili prazniki eno samo veselje, se nemalokrat izkaže, da ni tako. Dejstvo je, da so najbolj stresni čas v letu, takoj za njimi je dopust. Ljudje praznike doživljamo različno: pri enih gre res za veselje, druge pa prevzamejo tesnoba in črne misli. Zakaj je tako? »Gre za interakcijo oz. sovplivanje številnih dejavnikov.
Pomemben vpliv imajo naša pričakovanja; če se to, kar se v resnici dogaja, zelo razlikuje od tega, kar pričakujemo, smo lahko zelo razočarani. In to povzroča velik stres,« pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos. Pri tem igrajo veliko vlogo naše notranje zahteve – do sebe in do drugih. Mediji in potrošniška družba nam slikajo čudovite slike: krasne podobe družin, ki se veselijo in skupaj uživajo, pečejo piškotke, v slogi in harmoniji krasijo domovanja in se ljubeče objemajo. Vse prepogosto je stvarnost zelo drugačna. Vsi smo razpeti med milijon obveznosti, imamo svoje želje, predstave, potrebe. Združiti vse to pač ni lahko, ta nerealna pričakovanja nas samih kot okolice je nemogoče spraviti v resnično življenje.
Ljudje praznike doživljamo različno: pri enih gre res za veselje, druge pa prevzamejo tesnoba in črne misli.
Dejanski rezultat pehanja za doseganjem idealiziranih standardov je vse prepogosto to, da so družine notranje odtujene, starejši in samski pa se ob teh idealiziranih podobah počutijo še bolj osamljene, razloži sogovornica. »Posebno težki so prazniki za tiste, ki so pred kratkim doživeli pomembno izgubo – ljubljene osebe ali terminalno diagnozo, invalidnost, ločitev ali ključno finančno izgubo.« Po takšnih pretresih se zdijo prazniki še bolj boleči; spomini oživijo, občutki izgube, tesnobe, depresivnosti, zapuščenosti in brezupa pa lahko še bolj kruto zarežejo in zatemnijo praznična občutja.
Vzpostavimo notranji stik
Velik izziv so prazniki v ločenih družinah. Kosova svetuje, da se poskusimo vnaprej dogovoriti za razpored, kako bomo preživeli praznike. »Morda lahko pomaga vodilo, da naj bo praznovanje božiča pri enem in praznovanje novega leta pri drugem od staršev, namenjeno predvsem otrokom. Ločena partnerja naj poskušata na praznike gledati tako, da bo ta dan res čim lepši za otroke. Sebe naj postavita v drugi plan. Tako bo šlo morda lažje.« Ob tem je pomembno, da si ločeni starši vnaprej pripravijo načine, kako se bodo razbremenili, svetuje psihologinja. Praznično usklajevanje v ločenih družinah, v katerih ni dobre komunikacije, je zelo stresno.
Marsikoga spravijo v stisko tudi finančne težave. O izdatkih, ki jih bomo zapravili za darila in celotno praznovanje, se je smiselno dogovoriti vnaprej, svetuje sogovornica: »Lahko se dogovorimo, da vsakdo prinese darilo za enega družinskega člana, in izžrebamo, kdo bo obdaroval koga, ali pa izžrebamo darila. Enako je s praznično večerjo, vsakdo, ki pride, lahko prinese eno jed, za katero se vnaprej dogovorimo.«
Ne izpostavljajmo le zunanjih bleščečih stvari, te naj nam bodo pomagalo, da vzpostavimo notranji stik.
Psihologinja še izpostavi, da v tem obdobju ne pretiravamo in ne izpostavljamo le zunanjih bleščečih stvari, ampak naj nam bodo le pomagalo, da vzpostavimo notranji stik. Škoda je, če praznike zreduciramo le na krašenje jelke in dobro večerjo – ob kateri so potem vsi sprti. Če bomo dali manj na zunanji blišč in se namesto tega bolj osredotočali na dobre, kakovostne odnose ter se vprašali, koliko so nam večerje, zabave, srečanja, druženja in nakupi res potrebni, ter se osredotočili na vrednote, ki človeka notranje bogatijo, imamo dobre možnosti, da prazniki ne bodo prazni, ampak res praznični.
