Praznični kuharski izziv – potica
Potica je eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenske kulinarike in tradicije, zlasti v prazničnem času. Poznamo več kot 80 različnih nadevov, ki jih zavijemo v testo, po čemer je zavita potica – povitica dobila tudi ime. Najznačilnejše slovenske potice so orehova, lešnikova, pehtranova, makova, sirova in druge. Potica je predvsem praznično pecivo, ki ga pečemo v pekaču ali neposredno na ognjišču. Pekač za peko potice ali potičnik s sredinskim prirezanim stožcem so razvili po pekačih za šarklje iz nemških dežel.
Kvašeno testo in nadev
Tradicionalna potica je pripravljena iz zavitega in razvaljanega kvašenega testa in polnjena z različnimi nadevi. Slovenske gospodinje jo z veseljem pečejo tudi ob neprazničnih dneh in z njo razvajajo svoje najbližje. Babice in mame imajo velikokrat pomembno nalogo, da hčere in vnukinje izurijo v zahtevni peki potice. Namreč taka z ravno pravšnjo količino nadeva in testa težko uspe.
Slovenska potica je bila aprila 2021 vpisana v evropski register zajamčenih tradicionalnih posebnosti in je kot taka zaščitena. Vsi proizvajalci, ki želijo proizvajati zaščiteno slovensko potico (ZTP), se morajo predhodno certificirati, drugi pa lahko še naprej uporabljajo ime potica, pehtranova potica, orehova potica in vse druge izpeljanke.
Spoznajte zgodbo slovenske potice
Danes je slovenska potica prepoznana kot nacionalna specialiteta in zaščitena v Evropski uniji kot zajamčena tradicionalna posebnost. Po njej posegajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine, ki v njej prepoznavajo pravo slovensko dediščino.
Prav zgodbo o slovenski potici lahko podrobneje spoznamo na Blejskem gradu, kjer je v tamkajšnji Galeriji Stolp vse do 31. januarja 2025 odprta razstava Zgodba o slovenski potici. Razstavo so skupaj z Zavodom za kulturo Bled soustvarili etnolog dr. Janez Bogataj, kulinarična mojstrica Sonja Jezeršek in Maks Pogačnik iz hiše čokolade Molinet, ki je poskrbel za sodobno izpeljavo različnih okusov v obliki pralinejev.
»Moram povedati, da mi je ta projekt zelo všeč, lepo je pripravljen, veliko ljudi je sodelovalo in mislim, da smo zmagali vsi,« je ob decembrskem odprtju razstave na Bledu povedala Jezeršekova, ki je za degustacijo spekla kar deset potic.
Mandljeva potica
Sestavine za kvašeno testo:
1 kg bele moke tip 500/tip 400
50 g kvasa
20 g sol
5 rumenjakov
eno celo jajce
80 g sladkorja
80 g masla
20 g olja
limonina lupinica
3 cl ruma
približno 0,40 l mlačnega mleka
Sestavine za nadev:
900 g mandljev
100 g piškotnih drobtin
200 g masla
5 rumenjakov
350 g sladkorja
limonina lupinica
2 vrečki vaniljevega sladkorja
150 g sladkorja za praženje mandeljnov
3 cl sadnega žganja
Mandlje spražimo s sladkorjem (150 g).
Priprava kvašenega testa:
Zamesimo kvašeno testo in pustimo, da vzhaja. Vzhajano testo zvaljamo, namažemo z nadevom in potresemo s polovico mandljev.
Tesno zvijemo, položimo v namazan model, prebodemo z iglo in pustimo, da potica vzhaja. Vzhajano namažemo z jajcem in pečemo eno uro pri 200 °C.
Priprava nadeva:
Maslo penasto vmešamo, izmenjaje dodajamo rumenjake in sladkor, nato dodamo vaniljev sladkor in limonino lupinico. Dodamo trd sneg iz treh beljakov, po njem potresemo polovico spraženih mandljev in piškotnih drobtin ter vse hkrati narahlo zamešamo. Namažemo na razvaljano testo in povrhu potresemo še s preostalimi praženimi mandlji. Tesno zavijemo in položimo v pomaščen ter z ostro moko posut model.
Vir recepta: Akademija Jezeršek
»Razstava je sicer na Blejskem gradu, ampak sam to pojmujem kot osrednji dogodek za vso Republiko Slovenijo, ker z majhnim, a vztrajnim, strokovno podprtim korakom gradimo nekaj, česar doslej nismo imeli: pralineje v podobi potice. Kar je gotovo eden od kamenčkov v celotnem mozaiku, ki ga imenujemo slovenska potica,« pa so bile besede dr. Bogataja.
Če ste zamudili odprtje razstave z degustacijo, se še vedno lahko posladkate na Blejskem gradu. V lokalu na spodnji terasi, trgovinici z medenimi izdelki ali grajski restavraciji je potica na voljo kot klasična sladica ali v obliki čokoladnih pralinejev.
Triki in nasveti mojstrice peke potic Sonje Jezeršek
- Moka za testo naj bo ostra, če gnetemo ročno, saj je bolj sipka in jo bomo lažje zamesili.
- Za pripravo sladke potice je pravilo, da damo na kilogram moke 1,5 kocke kvasa (Fala). Za slano testo zadostuje ena kocka kvasa na kilogram moke. Več kvasa za sladko testo je potrebnega zato, ker testo vsebuje več masla in rumenjakov kot slano in bi brez kvasa težje vzhajalo.
- Testa za potico ni treba stepati s kuhalnico, kot na primer za krofe. Gnetemo ga z rokami, da ga občutimo in na otip vemo, kdaj je pravo.
- Kako dolgo mora biti testo, da bo šlo v okrogel pekač, ugotovimo tako, da izmerimo notranji rob pekača (biti mora rebrast, ne gladek) in pomnožimo z dva.
- Nadev mora biti mazav. Za orehov nadev orehe poparimo s sladko smetano. Biti mora gost, po potrebi pa dodajamo kislo smetano, ki bo nadev naredila mazav. Tudi rahlo stepen sneg iz beljakov bo zrahljal nadev, da ne bo pretežak in presuh. In ne pozabimo na začimbe – cimet in ščepec mletih klinčkov sta pravšnja kombinacija, pa žlica kave.
- Debelini testa in nadeva morata biti enakomerni, v razmerju 1 : 1. Če torej testo potice razvaljamo na tanko, mora biti tudi nadev namazan na tanko, oz. če je testo debelejše, je tudi nadeva več. Preveč nadeva na tankem testu bi potico razmočilo, premalo na predebeli plasti testa pa bi dobroto naredilo preveč suho.
- Potico položimo v potičnik in jo prebodemo z nabodalom. Ne prebodemo je čisto do konca, ampak do treh četrtin. S tem naredimo manjše dimnike, da gre zrak ven in preprečimo, da bi v potici nastale luknje.
- Za običajen način pečenja je najbolj optimalna temperatura 180 stopinj, če pečemo na vroč zrak, pa temperaturo znižamo za deset stopinj. Vsekakor po pol ure pečenja preverimo, kako se potica peče, potem po potrebi uravnamo temperaturo in pečemo še pol ure.
- Za dobro potico je pomemben tudi izbor potičnika. Ta naj bo okrogel, rebra na njem morajo biti pokončna.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Priporočamo
